| |
| Slovensko gradivo |
| |
| se1 rod., tož. zaim. lat.‛se’ (10. stol.), naglašeno sébe, daj. si, naglašeno sébi, mest. sébi, orod. sebọ́j in sȃbo. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. sę, sebe, hrv., srb. se, sèbe, rus. sja, sebjá, češ. se, sebe. Pslovan. *sę je tožilnik (z nosnikom, prenesenim iz imenske sklanjatve), enak s stprus. sien ‛se, ga’. Bolj arhaični različici *sě in *se (znani npr. v nar. rus. se, së) sta nastali iz ide. *sē oz. *se in sta primerljivi z lat. sē oz. gr. he ‛sebe, se’. Daj. in mest. pslovan. *sebě̋ sta nastala iz ide. *s(u̯)e-bhe/oi̯, od koder je še stprus. sebbei, lat. sibi in osk. sífeí ‛njemu, sebi’. Iz ide. korena *se- ‛ločen, zase’ in ‛se’ se je povratnoosebni zaimek razvil še v got. sik, stvnem. sih, nem. sich, het. -za (M. S. pri Be III, 220). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi sebīčen, osẹ̑ba, posẹ̑bej, prisẹ̑ben, zasẹ̑ben, sposọ́ben, prȅcej1, precẹ̑j2, sevẹ̑da, svọ́j, vsebováti, séstra. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 12. 2024.