Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Enako je stcslovan.selo‛kmetija, bivališče, naselbina’, hrv., srb.sèlo‛vas’, rus.seló‛vas s cerkvijo’, strus.selo‛vas, polje’, sorodno še češ.sedlák‛kmet’, sídlo‛bivališče’. Pslovan.*sedlȍ se je razvilo iz ide.*sed-lo-, iz česar je še got.sitls, stvnem.sezzal, nem.Sessel‛sedež’. Iz besedotvorne različice *sed-lah2 je arm.etł‛mesto, prostor’, gr.hellā́, lat.sella‛sedež’. Obe tvorbi sta izpeljani iz ide. korena *sed-‛sedeti’ in prvotno pomenita *‛mesto za sedenje’. Beseda se je v slovan. pomensko dalje razvila v *‛mesto za naselitev’. Ni izključeno, da se je s tem v slovan. jezikih pomešalo domnevno pslovan.*selȍ‛polje’, kar bi bilo sorodno z lit.salà‛vas’, got.saljan‛prebivati’, stvnem.sal‛bivališče’, langob.sala‛dvor, zgradba’, lat.solum‛tla, zemlja’, solēre‛biti navajen, imeti navado’ (M. S. pri Be III, 225 s., LIV, 478).