| Slovensko gradivo | ||
| si1 člen., ki poudarja zaimenske, prislovne ali medmetne zveze ali sklope (16. stol.), npr. kdor si bodi lat.‛quisquis’, bọ́disi, mȁrsikdọ̄, mȁrsikdȁj. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. si, strus. si, nar. slovaš. si. Pslovan. *si je prvotno 2. oseba ed. ide. želelnika iz korena *h1es- ‛biti, obstajati’, ki se je v ide. glasila *h1s-i̯éh1-s, pri čemer se je v pslovan. posplošila šibkostopenjska osnova, regularna npr. v 2. mn. *h1s-ih1-té. Izhodiščni pomen členka je torej *‛bódi’. Pričakovana oblika 2. os. ed. tega želelnika je ohranjena npr. v stind. syā́s, gr. eíēs, stlat. siēs. V klas. lat. sīs se je kakor v pslovan. *si posplošila šibkostopenjska osnova (M. S. pri Be III, 233). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej sȅm1, pa tudi bọ́disi, kājsi, mȁrsi-. | ||
Dostopnost
Dostopnost