| stáviti stȃvim nedov. lat.‛ponere, collocare, in pignus dare’ (16. stol.), stávljati, stȃva, stȃvnica, stȃvec, dostáviti, dostávljati, dostȃva, izstáviti, izstávljati, izpostáviti, izpostávljati, izpostȃva, nastáviti, nastávljati, nastȃva, odstáviti, odstávljati, podstáviti, podstávljati, podstȃva, postáviti (10. stol.), postávljati, postȃva, postáven, predpostáviti, predpostávljati, predstáviti, predstávljati, predstȃva, prestáviti, prestávljati, prestȃva, pristáviti, pristávljati, pristȃva, razpostáviti, razpostávljati, razstáviti, razstávljati, razstȃva, sestáviti, sestávljati, sestȃva, sestávljanka, sestȃvljenka, ustáviti, ustávljati, ustavljīv, nȅustavljīv, zastáviti, zastávljati, zastavljȃlnica, zaustáviti, zaustávljati, vstáviti, vstávljati, vstȃvek, vzpostáviti, vzpostávljati, zapostáviti, zapostávljati, zastáviti, zastávljati, zastȃvek, v zloženkah enostáven, poenostáviti, poenostávljati, poenostavȋtev, zoperstáviti, zoperstávljati. |
| Enako je stcslovan. staviti ‛postavljati’, hrv., srb. stȁviti, rus. stávitь, češ. stavit. Pslovan. *sta̋viti ‛postavljati’ je vzročni glagol od pslovan. *stoja̋ti ‛stati’ in torej prvotno pomeni *‛povzročati, da stoji’. Sorodno je lit. stóvinti ‛postaviti’, let. stãvêt ‛stati’. Baltoslov. *stā́u̯ī̆- je nadomestilo ide. *stah2u̯éi̯e/o-, vzročni glagol iz baze *stah2-u-, ki je znana še v got. stojan ‛soditi’, prvotno *‛postaviti (pred sodišče)’, ags. stōwian ‛zaustaviti, zadržati’, stvnem. stouwen ‛obtožiti, ukazati’, erstouwen ‛grajati’, srspnem. stōwen, stūwen, stouwen ‛nakopičiti’. Ide. baza *stah2-u-, ki se ohranja še v stind. sthū́ṇā, av. stū̆na-, stunā, gr. stýlos ‛steber’, je izpeljana iz korena *stah2- ‛stopiti, stati’ (M. S. pri Be III, 313 s.). |