| Slovensko gradivo | ||
| svẹ̑čan1 -ána m ‛februar’, tudi svečán, svečȁn; star. in nar. tudi sečȃn (15. stol.), sẹ́čen v enakem pomenu. | ||
| Razlaga | ||
| Pristop -v- je kakor v star. kajk. svečen ‛februar’ pogojen z vplivom besede svẹ̑čnica, ki označuje najpomembnejši praznik v februarju. Enako je cslovan. sě̑čьnъ, sě̑čьnь ‛januar, februar’, hrv. sijȇčanj ‛januar’, star. rus. sečenь, nar. češ. sečen ‛januar’. Pslovan. *sě̑čьn'ь, *sě̑čьnь je izpeljano iz *sě̑čь, kar je enako z lit. síekis, siẽkis, star. sijkis ‛december, januar’. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Morda prvotno *sói̯ku̯i- ‛suh(i mesec)’, kar bi bilo sorodno z av. haēčah- ‛suša’, hiku- ‛suh’, lat. siccus ‛suh’. K pomenskemu razvoju prim. lit. sãusis ‛januar, december’, sloven. súšec ‛marec’. Druga možnost je domnevanje sorodstva s pslovan. *sě̋t'i, *sě̋kati ‛sekati’, ker se v zimskih mesecih seka drevje, prim. star. sloven. sẹ̑čni mesec ‛februar’, ali ker pozimi mraz reže, seka, prim. nar. črnogor. sječ ‛slabo vreme’, polj. siekawica ‛veter z dežjem’ (M. S. pri Be III, 346). | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost