Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	ščȋp1 -a m ‛polna luna’ = lat.‛luna plena’, nar. tudi ‛lunina mena, ko so vidne tri četrtine njenega površja’, star. in nar. tudi úščip, ščȅp ‛ščip’ (18. stol.).

	Razlaga

	Sorodno je cslovan. štьpъ ‛eklipsa’, nar. hrv. ušćȁp, knjiž. hrv., srb. ùštap ‛polna luna’, strus. ščьpъ ‛upadajoča luna’. Pslovan. ščȋpъ, ščьpъ̏, oboje tudi s predpono u- ‛proč, stran’, je izpeljano iz ščipa̋ti, ščьpě̋ti ‛ščipati, rezati’, (u-)ščь(p)nǫ̋ti ‛odščipniti’ (Mi, 344, Sk III, 415). Beseda izhodiščno torej pomeni *‛mena, ko je viden le del luninega površja, zadnji krajec’. Praslovani so verovali, da pojemajočo luno odščipnejo, pojedo volkodlaki.

	Povezane iztočnice

	Dalje glej ščípati, ščȅp1, škȅc. K mešanju poimenovanj luninih men prim. tudi mláj1.