| Slovensko gradivo | ||
| ščȋp1 -a m ‛polna luna’ = lat.‛luna plena’, nar. tudi ‛lunina mena, ko so vidne tri četrtine njenega površja’, star. in nar. tudi úščip, ščȅp ‛ščip’ (18. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Sorodno je cslovan. štьpъ ‛eklipsa’, nar. hrv. ušćȁp, knjiž. hrv., srb. ùštap ‛polna luna’, strus. ščьpъ ‛upadajoča luna’. Pslovan. *ščȋpъ, *ščьpъ̏, oboje tudi s predpono *u- ‛proč, stran’, je izpeljano iz *ščipa̋ti, *ščьpě̋ti ‛ščipati, rezati’, *(u-)ščь(p)nǫ̋ti ‛odščipniti’ (Mi, 344, Sk III, 415). Beseda izhodiščno torej pomeni *‛mena, ko je viden le del luninega površja, zadnji krajec’. Praslovani so verovali, da pojemajočo luno odščipnejo, pojedo volkodlaki. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej ščípati, ščȅp1, škȅc. K mešanju poimenovanj luninih men prim. tudi mláj1. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost