| |
| Slovensko gradivo |
| |
| šent- prvi člen zloženk ‛sveti’, npr. šentjȃnževo srlat.‛festum sancti Johannis’, tj. ‛24. VI. in 27. XII.’, pogosto v krajevnih imenih, npr. Šentjakob, Šenčur (iz *Šent Jur/ij/); star. tudi neskl. prid. šȅnt (16. stol.). |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto iz srvnem. sente ‛svet, posvečen’, kar je kakor različice sancte, sante, sant v enakem pomenu izposojeno iz lat. sanctus ‛svet, posvečen’. To je prvotno trpni deležnik glagola sancīre ‛posvetiti’. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi šentjȃnževec, šentjȃnževka, šȅnt, šmȅnt, šmáren, šmárnica1. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.