škȓt


	Slovensko gradivo

	škȓt škr̄ta prid. ‛skop’ = lat.‛sordidus, avarus’ (19. stol.), škrtljȁv, škȓtec, škȓtež, škrtáriti.

	Razlaga

	Enako je hrv., srb. škȑt, hrv. čak. škȑt (škrtȁ, škrtȍ) ‛slab, nerodoviten’, mak. škrt ‛skop’, sorodno še češ. škrtit ‛daviti, dušiti, skopariti’. Izhodiščno skъ̋rtъ ali skъrtъ̏ je verjetno izpeljano iz pslovan. skъ̋r(t)nǫti ‛zarezati, odrezati, odškrniti’. Če je povezava pravilna, je prvotni pomen nekako ‛priškrnjen, prirezan’ (podobno Gl, 610). Pomensko podobno je motivirano pslovan. skǫ̑pъ ‛skop’, če je to sorodno s skopi̋ti ‛skopiti, rezati’, in romun. cruţăor ‛varčen’, kar temelji na lat. excurtiāre ‛skrajšati’ (o slednjem Sk III, 403 s., ki sicer domneva izposojo hrv. in srb. škȑt iz neke rom. besede). V prid tej povezavi govori star. sloven. škrnjȃvec ‛skopuh’, kar je izpeljanka iz škrnjáti ‛rezati’. Nadaljnja možnost je domnevanje sorodstva s češ. škrdlit ‛stiskati, skopariti’ in izvajanje iz ide. skr̥b-tó-s, tvorbe iz glagolske osnove (s)kreb- ‛viti, stiskati, krčiti’, ki se ohranja v gluž. škrjebić ‛stiskati, krčiti’, rus. skórbnutь ‛skrčiti se’, lit. skrèbti ‛zgrbančiti, skrčiti, posušiti’ (M. F. pri Be IV, 76). Če je pravilna ta možnost, je pridevnik prvotno pomenil ‛skrčen, posušen’.

	Povezana iztočnica

	Glej tudi škŕtati.

Fran > Etimološki