| tépsti -em nedov. lat.‛verberare, ferire’ (10. stol.), tẹ̑pež, iztépsti, iztẹ̑pati, natépsti, natẹ̑pati, natepȃvati, otépsti, otẹ̑pati, pretépsti, pretẹ̑pati, pretȅp, pretepáč, pritépsti se, pritepénec, raztépsti, vtépsti, vtẹ̑pati. |
| Enako je stcslovan. teti, sed. tepǫ ‛tepsti, tolči’, hrv., srb. tèpsti, nar. in star. rus. teptí, sorodno še češ. tepat ‛tolči’. Pslovan. *te(p)ti̋, sed. *tȅpǫ ‛tepsti, tolči’ je dalje enako z lit. tèpti ‛mazati, packati, tolči’, let. tept ‛mazati’ in sorodno z lit. tepė́ti ‛jesti, žreti, požirati’, tapýti ‛mazati, barvati’, let. tapât ‛cepiti (drevo)’, pslovan. *topotъ̏, sloven. topȍt. Navedene besede verjetno izhajajo iz ide. korena *tep- ‛mazati’, pri čemer se je pomen ‛tepsti’ lahko razvil prek ‛božati, trepljati’, prim. sloven. primázati komu eno ‛udariti ga’, lit. tapnóti ‛trepljati, tipati, mazati, božati, teptati’ (LIV, 573). Ni izključeno, da je ta koren isti kot *tep- ‛topel biti’, prim. pomensko povezavo v sloven. užgáti ‛udariti’ polj. grzać ‛greti’ in ‛tolči’. Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi bil baltoslov. koren *tep- onomatopejskega nastanka (Va IV, 45, 78). |