| Slovensko gradivo | ||
| tolažīti -ážim nedov., tudi tolážiti, sed. -ȃžim, lat.‛consolari’ (16. stol.); tolȃžba, tolažník, tolažníca, potolažīti, utolažīti, utolažljīv, nȅutolažljīv. | ||
| Razlaga | ||
| Verjetno nastalo iz *talòžiti ‛miriti’, prvotno ‛posedati, usedati (o nečisti tekočini)’, kar se ohranja v hrv., srb. táložiti ‛miriti, pomirjati’ in ‛usedati se (o usedlini)’, mak. utaloži ‛potolaži, pomiri, utiša’ in kar je izpeljano iz pslovan. *talògъ ‛usedlina’, to pa iz *ta̋lъ ‛tekoč, kopen’ (Sk III, 448). Na spremembo samoglasnika prvega zloga je vplivalo sloven. tolīti ‛tešiti, miriti, tolažiti’, utolīti ‛potolažiti’ (16. stol.), kar je enako s stcslovan. utoliti ‛potolažiti’, hrv., srb. utòliti ‛potešiti’, rus. utolítь ‛potešiti’ < psl. *toli̋ti ‛tešiti, tolažiti’. To je vzročni glagol iz ide. baze *telH- ‛molčati, tih biti’, ki se ohranja še v lit. tylė́ti ‛molčati’, tìlti ‛umolkniti’, stir. tu(i)lid ‛spi’, z vzglasnim s- še v stvnem. stilli, nem. still ‛tih, miren’ (o tem Va IV, 71, Po, 1061 s., LIV, 564). Na samoglasnik drugega zloga je vplivalo star. sloven. tážiti ‛tolažiti’ (17. stol.), prim. hrv. tȁžiti v enakem pomenu, kar je zelo verjetno izpeljano iz sicer nepotrjenega prid. *ta̋gъ, ki se ohranja v star. lit. togus ‛dober, prijazen, prijeten’, danes patógus ‛udoben, ustrezen, všečen, blagohoten’, let. patāgs ‛udoben’. | ||
| Povezani iztočnici | ||
| O omenjenih besednih družinah glej še téloh, tȃlec. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost