tópol


	Slovensko gradivo

	tópol -opọ̑li ž, tudi tópol, rod. topóla, m ‛drevo Populus’ (16. stol.).

	Razlaga

	Enako ali sorodno je cslovan. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol. Pslovan. tȍpolь in topolъ̏ ‛topol’ etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Beseda je morda izposojena iz vlat., srlat. papulus, iz česar je izposojeno tudi stvnem. papil, nem. Pappel ‛topol’. Vlat. beseda se je razvila iz klas. lat. pōpulus ‛topol’. Druga možnost je domneva o sorodstvu med lat. in slovan. besedo. Medtem ko se je lat. pōpulus lahko razvilo iz pōpolo- (ali pāpolo-), je utegnilo slovan. tȍpolь nastati po disimilaciji iz različice popol(i)- (ali papol/i/-). Disimilacijo zasledimo tudi v lit. túopa ‛topol’, kar je gotovo iz pōpā in torej sorodno z lat. pōpulus (Va IV, 79, Frae, 572, 1141). Možno izhodišče navedenim slovan. in lat. besedi je ide. papp-ol- iz prvotno domnevno otroškega korena papp-, v ustreznih pomenih znanega v lat. pappus ‛osatova glavica’ in gr. páppos ‛puh pri semenih nekaterih rastlin’. Če je ta domneva pravilna, slovan. beseda verjetno ni prevzeta iz lat., drevo pa je poimenovano po puhastih cvetovih (Mch, 647). Pomensko podobno je motivirano jāgned.

Fran > Etimološki