Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	tropína -e ž ‛ostanek pri stiskanju sadežev ali semen’ = lat.‛recrementum, vinacea’ in ‛usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla’ (16. stol.), tropínica, tropínovec, tropínec.

	Razlaga

	Izpeljano iz tropъ, kar se ohranja v sloven. trọ̑p ‛enkratno polnjenje vinske preše, trdi deli grozdnih jagod v drozgi’, hrv., srb. trȍp ‛tropina, usedlina’. To je sorodno ali izpeljano iz pslovan. tropa̋ti ‛stiskati, tlačiti’. Ide. koren trep- je pomenil ‛stopati, teptati’ in se je gotovo uporabljal tudi v glagolih s pomenom ‛stiskati sadje, da iz njega priteče sok’, na kar neposredno kaže gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’. O tem ide. korenu glej še trepȅt. Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi tropъ nastalo pod vplivom sopomenke trọ̑ska iz osnove, ki se ohranja v rus. drobá, drobína ‛tropine, usedlina, gošča, droži’ (tako Sk III, 506). Slednja slovan. osnova je sorodna s srir. drab ‛tropine, gošča, usedlina, droži’, stnord. draf, angl. draff v enakih pomenih, stvnem. trebir, nem. Treber ‛tropine’ in izvira iz ide. baze dherh2bh-, ki je izpeljana iz korena dherh2- ‛motna usedlina’, iz katerega je še lat. fracēs ‛oljne tropine’, alb. dra, draskë ‛tropine’ (Va I, 538, Po, 251 s.).

	Povezani iztočnici

	O tem glej dalje trọ̑ska, drožȋ.