ústa


	Slovensko gradivo

	ústa ūst ž mn. lat.‛os’ (10. stol.), ūstje, ȗsten, ūstna (16. stol.), ȗstnica, ȗstnik, ústiti se, v zloženki širokoústiti se.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. usta, hrv., srb. ústa, rus. ustá, češ. ústa. Pslovan. usta̋ je dalje enako s stprus. āusto ‛usta, gobec’, kar je kolektiv s prvotnim pomenom ‛obe ustnici’ samostalnika, znanega v stind. óṣṭha- ‛(zgornja) ustnica’, av. aoštača (dv.) ‛obe ustnici’. Besedo je mogoče izvajati iz ide. (h3)oh1-us-to- ‛ustnica’ in povezati z ide. (h3)óh1-(o)s, rod. (h3)h1-és-s, kar je znano v het. aiš, rod. iššaš ‛usta’, lat. ōs, rod. ōris, stind. ā́s-, av. āh-, srir. á, stnord. óss, vse v pomenu ‛usta’. Iz sorodne tvorbe (h3)oh1s-to-/ah2 je izvedljivo lit. uostà, úostas ‛rečno ustje, zaliv’, let. uosts, uõsta ‛pristanišče, zaliv’, lat. ōstium ‛vhod, ustje reke’ (Tr, 19 s., Va IV, 172, Po, 784 s., Ma2 I, 282, 182, RasStud, 72 s.). Druga možnost je izvajanje (slovan., stpr., stind. in av. besed) iz ide. h3óu̯sto- ‛ustnica’ in domneva, da ta ni sorodna z *(h3)óh1-(o)s (NIL, 387 ss.).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi čeljȗst, podȗst, ūzda.

Fran > Etimološki