Slovensko gradivo | ||
vẹ̑st1 vestȋ ž ‛zavest o moralni vrednosti lastnega ravnanja’ = lat.‛conscientia’ (16. stol.), star. in nar. tudi ‛znanje, védenje’; vẹ́sten, vẹ́stnost. | ||
Razlaga | ||
Enako ali sorodno je stcslovan. věstь ‛novica’, sъvěstь ‛vest’, hrv. vȉjēst ‛novica’, sávjest, srb. sávest, rus. sóvestь, sorodno še češ. svědomí ‛vest’. Slovan. *vě̑stь, *sъ̏věstь je prvotno pomenilo *‛zavedanje, védenje, znanje’. Beseda je izpeljana iz deležnika *vě̑stъ, ki v cslovan. věstъ pomeni ‛znan’, to pa se je pod vplivom vokalizma glagola *vě̋dě ‛vem’ razvilo iz ide. *u̯id-tó- ‛znan’, iz česar je še stind. vitta- ‛znan, poznan’, av. vista- ‛znan’, s predponami še gr. áïstos ‛negotov’, stvnem. giwis, nem. gewiß ‛gotov’, got. unwiss ‛negotov’ (Mi, 390 s., Tr, 338, SA, 329). Pomensko podobno je motivirano nem. Gewissen ‛vest’, izpeljanka iz nem. wissen ‛vedeti’, in lat. conscientia ‛vest’, izpeljanka iz conscīre ‛zavedati se’, scīre ‛vedeti’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi ovẹ́sti se, vẹ̑st2, povẹ̑st, svẹ̑st, zavẹ̑st, zvẹ̑st in dalje vẹ́deti. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³