vȍl


	Slovensko gradivo

	vȍl vóla m lat.‛bos castratus’ (16. stol.), volȉč (15. stol.), volȋček, vōlek, vólov, volọ́vski.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. volъ ‛vol’, hrv. vȏl, srb. vȏ, rus. vól, češ. vůl. Pslovan. volъ̏, rod. -ȗ, etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Beseda je morda prek glagola voli̋ti (prim. rus. valjátь) v pomenu ‛skopiti’ izpeljana iz ide. korena u̯el- ‛stiskati’. Če je domneva pravilna, je volъ̏ prvotno pomenilo ‛stisnjen’, beseda pa kaže na staro tehniko kastriranja bikov s podvezovanjem ali stiskanjem z razsepljenim kosom lesa (Grubor, Južnoslovenski filolog VIII, 17 s., Trubačev, Proisxoždenie nazvanij domašnix životnyx v slavjanskix jazykax, 44). Druga možnost je domnevanje sorodnosti s pslovan. velь̏ ‛velik’. Če je pravilna ta domneva, je vȍl poimenovan kot ‛velika žival’ v nasprotju z drobníco, tj. malimi, drobnimi živalmi (Va I, 335 s.).

	Povezani iztočnici

	Glej tudi volȗhar, vȃlah.

Fran > Etimološki