| zvȅnk zvẹ́nka m lat.‛sonitus, tinnitus’ (19. stol.), zvenkȅt, zvenketáti, zazvenketáti, zvenkljáti, zvenčáti, zvẹ́nkniti. |
| Enako ali sorodno je cslovan. zvękъ ‛zvok, zvenk’, hrv., srb. zvȇk ‛zvenk’, rus. zvjákatь ‛cingljati, brenkati, žvenkljati’, polj. dźwięk ‛zvok, zvenk, žvenk, glas’. Pslovan. *zvę̑kъ ‛zvenk, udarec ob kovino’ (v sloven. se nosnik iz imitativnih razlogov ohranja) se je razvilo iz ide. *g'hu̯enko-, kar je sorodno z ide. *g'hu̯onko-, to pa je dalo pslovan. *zvǫ̑kъ, sloven. zvọ̑k (Mi, 404, Tr, 374, Po, 491). |