baháštvo baháštva[baháštvo] samostalnik srednjega spoladejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem► prid. beseda + sam. beseda Njegovo izjavo smo vzeli pod drobnogled in razčistili bomo, ali je šlo za zlorabo ali za nespodobno bahaštvo. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. V gostilnah je domovalo bahaštvo in nastopaštvo. Upajo, da volivci bahaštva in razsipništva ne bodo podprli. | EDNINA |
| imenovalnik | bahaštvo |
| rodilnik | bahaštva |
| dajalnik | bahaštvu |
| tožilnik | bahaštvo |
| mestnik | pri bahaštvu |
| orodnik | z bahaštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | bahaštvi |
| rodilnik | bahaštev |
| dajalnik | bahaštvoma |
| tožilnik | bahaštvi |
| mestnik | pri bahaštvih |
| orodnik | z bahaštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | bahaštva |
| rodilnik | bahaštev |
| dajalnik | bahaštvom |
| tožilnik | bahaštva |
| mestnik | pri bahaštvih |
| orodnik | z bahaštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | bahaštvo | bahaštvi | bahaštva |
| rodilnik | bahaštva | bahaštev | bahaštev |
| dajalnik | bahaštvu | bahaštvoma | bahaštvom |
| tožilnik | bahaštvo | bahaštvi | bahaštva |
| mestnik | pri bahaštvu | pri bahaštvih | pri bahaštvih |
| orodnik | z bahaštvom | z bahaštvoma | z bahaštvi |
| EDNINA |
| imenovalnik | baháštvo |
| rodilnik | baháštva |
| dajalnik | baháštvu |
| tožilnik | baháštvo |
| mestnik | pri baháštvu |
| orodnik | z baháštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | baháštvi |
| rodilnik | baháštev |
| dajalnik | baháštvoma |
| tožilnik | baháštvi |
| mestnik | pri baháštvih |
| orodnik | z baháštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | baháštva |
| rodilnik | baháštev |
| dajalnik | baháštvom |
| tožilnik | baháštva |
| mestnik | pri baháštvih |
| orodnik | z baháštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | baháštvo | baháštvi | baháštva |
| rodilnik | baháštva | baháštev | baháštev |
| dajalnik | baháštvu | baháštvoma | baháštvom |
| tožilnik | baháštvo | baháštvi | baháštva |
| mestnik | pri baháštvu | pri baháštvih | pri baháštvih |
| orodnik | z baháštvom | z baháštvoma | z baháštvi |
| EDNINA |
| imenovalnik | bahȃštvo |
| rodilnik | bahȃštva |
| dajalnik | bahȃštvu |
| tožilnik | bahȃštvo |
| mestnik | pri bahȃštvu |
| orodnik | z bahȃštvom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | bahȃštvi |
| rodilnik | bahȃštev |
| dajalnik | bahȃštvoma |
| tožilnik | bahȃštvi |
| mestnik | pri bahȃštvih |
| orodnik | z bahȃštvoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | bahȃštva |
| rodilnik | bahȃštev |
| dajalnik | bahȃštvom |
| tožilnik | bahȃštva |
| mestnik | pri bahȃštvih |
| orodnik | z bahȃštvi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | bahȃštvo | bahȃštvi | bahȃštva |
| rodilnik | bahȃštva | bahȃštev | bahȃštev |
| dajalnik | bahȃštvu | bahȃštvoma | bahȃštvom |
| tožilnik | bahȃštvo | bahȃštvi | bahȃštva |
| mestnik | pri bahȃštvu | pri bahȃštvih | pri bahȃštvih |
| orodnik | z bahȃštvom | z bahȃštvoma | z bahȃštvi |
baháštvo baháštva[baháštvo] samostalnik srednjega spoladejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjemNjegovo izjavo smo vzeli pod drobnogled in razčistili bomo, ali je šlo za zlorabo ali za nespodobno bahaštvo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost