samostalnik moškega spola1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus ► prid. beseda + sam. beseda - ● gojeni beluši ● beli, zeleni beluši
V ljudskem zdravilstvu je znana korenika gojenega beluša. Posušena je uporabna za pripravo poparka. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Beluše gojimo iz sadik ali vrhov korenin, ki jih v vrtnih središčih kupimo spomladi. Če posadimo beluše v več vrstah, je medvrstni prostor zaradi grebenov nižji od ravni tal na vrtu. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Na gredah z beluši režemo mlade poganjke belušev. Nasad belušev, v katerega so vključili enajst sort beljenih in zelenih rastlin, so zasnovali leta 1997. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Kjer raste vinska trta, rastejo tudi beluši. Beluš dobro uspeva ob paradižniku, peteršilju in baziliki. ► priredna zveza Beluš ali špargelj je trajna in prav nič občutljiva rastlina. 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed► prid. beseda + sam. beseda - ● beli, zeleni beluši ● kuhani, pečeni beluši ● narezani beluši ● očiščeni beluši ● sveži beluši ● tanki beluši
Zeleni beluši imajo slajši okus, vsebujejo veliko vitaminov in jih pred kuhanjem ni treba lupiti. V nasprotju z belimi zeleni beluši rastejo na zraku in svojo barvo dobijo zaradi izpostavljenosti soncu. Kuhani beluši so okusni tudi kot solata z mladim grahom in rukolo. Ko juha zavre, ji dodamo na 5 centimetrov narezane beluše in pustimo vreti približno 3 minute oz. dokler ne postanejo mehki. ► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● dodati beluše ● narezati, olupiti beluše ● očistiti, odcediti, oplakniti, oprati beluše ● pripraviti, skuhati beluše
Maslo in olje segrejte v ponvi, dodajte beluše in korenček ter pri močni temperaturi med mešanjem pražite 3 minute. Beluše operite, olupite in odrežite olesenele konce. Beluše pokuhamo v slani vodi, ki ji dodamo malo masla in sladkorja. Očiščeno solato položimo na krožnik, čez njo dekorativno položimo beluše. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● kateri del belušev ● glavice, vršički belušev ● kuhanje belušev ● sezona belušev ● uživanje belušev
Spodnje, trše dele belušev narežemo na kolobarje. V globok lonec za kuhanje belušev nalijemo vodo, dodamo malo sladkorja in sol. Sezona belušev je od aprila do junija. Uživanje belušev pospešuje delovanje ledvic in izločanje vode, primerni so za ledvične bolnike. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Beluši vsebujejo malo maščob in sladkorja, precej pa beljakovin, kalija, fosforja, kalcija, železa in žvepla. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Tudi ljubitelji solat so prišli na svoj račun, saj so ponujali testeninsko solato z beluši. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Posodo namažemo z maslom, stresemo vanjo beluše z jajci, poravnamo in obložimo z rezinami ementalca. ► sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku Doma pripravljena juha iz belušev je veliko okusnejša kot tista iz pločevinke. Solato iz belušev okrasite z lososom in potresite z drobnjakom. ► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku Zrezke ponudite z beluši, omako in paradižnikom ter po želji okrasite s svežimi zelišči. ► sam. beseda v imenovalniku + vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku Zeleni beluši so bolj zdravi, saj vsebujejo tudi veliko mineralov in vitamina C. ► števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku Na drobno narežite 30 g belušev in jih prelijte z litrom vrele vode. divji beluš
1. grmičast beluš s tanjšimi, pokončnimi zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius Divji beluši rastejo v Evropi, Aziji in severozahodni Afriki na suhih travnikih, peščinah, apnenčastih skalovjih in pobočjih ognjenikov. Poganjke divjih belušev, hmelja in drugih zelišč lahko pripravimo kot prilogo ali samostojno jed. 1.1 navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jedSledila je rižota s škampi in divjimi beluši, ljubitelji mesa so bili veseli puranovega zrezka z omako. Prehransko najbogatejši so divji beluši, saj jih štejemo med najpomembnejše vire folne kisline, pa tudi betakarotena. ostrolistni beluš
iz botanike grmičast beluš s tanjšimi, pokončnimi zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius Ostrolistni beluš ali po domače divji špargelj je samonikli sorodnik podobno zdravilnega gojenega beluša. Občudovali smo bujno rastlinje, med katerim so našo pozornost poleg ostrolistnega beluša pritegnili tudi ilirska perunika, materina dušica, gozdna jagoda, rešeljika, navadna kutina, ruj, navadni brin, jelša, hrast in gaber. | EDNINA |
| imenovalnik | beluš |
| rodilnik | beluša |
| dajalnik | belušu |
| tožilnik | beluš |
| mestnik | pri belušu |
| orodnik | z belušem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | beluša |
| rodilnik | belušev |
| dajalnik | belušema |
| tožilnik | beluša |
| mestnik | pri beluših |
| orodnik | z belušema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | beluši |
| rodilnik | belušev |
| dajalnik | belušem |
| tožilnik | beluše |
| mestnik | pri beluših |
| orodnik | z beluši |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | beluš | beluša | beluši |
| rodilnik | beluša | belušev | belušev |
| dajalnik | belušu | belušema | belušem |
| tožilnik | beluš | beluša | beluše |
| mestnik | pri belušu | pri beluših | pri beluših |
| orodnik | z belušem | z belušema | z beluši |
| EDNINA |
| imenovalnik | belúš |
| rodilnik | belúša |
| dajalnik | belúšu |
| tožilnik | belúš |
| mestnik | pri belúšu |
| orodnik | z belúšem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | belúša |
| rodilnik | belúšev |
| dajalnik | belúšema |
| tožilnik | belúša |
| mestnik | pri belúših |
| orodnik | z belúšema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | belúši |
| rodilnik | belúšev |
| dajalnik | belúšem |
| tožilnik | belúše |
| mestnik | pri belúših |
| orodnik | z belúši |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | belúš | belúša | belúši |
| rodilnik | belúša | belúšev | belúšev |
| dajalnik | belúšu | belúšema | belúšem |
| tožilnik | belúš | belúša | belúše |
| mestnik | pri belúšu | pri belúših | pri belúših |
| orodnik | z belúšem | z belúšema | z belúši |
| EDNINA |
| imenovalnik | belúš |
| rodilnik | belúša |
| dajalnik | belúšu |
| tožilnik | belúš |
| mestnik | pri belúšu |
| orodnik | z belúšem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | belúša |
| rodilnik | belúšev tudi belȗšev |
| dajalnik | belúšema |
| tožilnik | belúša |
| mestnik | pri belúših tudi pri belȗših |
| orodnik | z belúšema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | belúši |
| rodilnik | belúšev tudi belȗšev |
| dajalnik | belúšem |
| tožilnik | belúše |
| mestnik | pri belúših tudi pri belȗših |
| orodnik | z belúši tudi z belȗši |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | belúš | belúša | belúši |
| rodilnik | belúša | belúšev tudi belȗšev | belúšev tudi belȗšev |
| dajalnik | belúšu | belúšema | belúšem |
| tožilnik | belúš | belúša | belúše |
| mestnik | pri belúšu | pri belúših tudi pri belȗših | pri belúših tudi pri belȗših |
| orodnik | z belúšem | z belúšema | z belúši tudi z belȗši |
samostalnik moškega spola1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus V ljudskem zdravilstvu je znana korenika gojenega beluša. Posušena je uporabna za pripravo poparka.1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jedZeleni beluši imajo slajši okus, vsebujejo veliko vitaminov in jih pred kuhanjem ni treba lupiti. divji beluš
1. grmičast beluš s tanjšimi, pokončnimi zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius Divji beluši rastejo v Evropi, Aziji in severozahodni Afriki na suhih travnikih, peščinah, apnenčastih skalovjih in pobočjih ognjenikov.1.1 navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jedSledila je rižota s škampi in divjimi beluši, ljubitelji mesa so bili veseli puranovega zrezka z omako. ostrolistni beluš
iz botanike grmičast beluš s tanjšimi, pokončnimi zelenimi poganjki; primerjaj lat. Asparagus acutifolius Ostrolistni beluš ali po domače divji špargelj je samonikli sorodnik podobno zdravilnega gojenega beluša. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 15. 12. 2024.
Dostopnost