samostalnik srednjega spola1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● bučanje morja, valov, vode ● bučanje slapu ● bučanje vetra
Svojo počitniško prikolico je postavila nad skalni previs, da je lahko vse dni in noči poslušala bučanje valov. Zaradi podzemne dvorane je bučanje slapu še bolj mogočno. Ljudje so mirno spali, ko jih je nenadoma zbudilo silovito bliskanje, bučanje vetra in bobnenje toče na strehah. ► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● poslušati, slišati bučanje
Celo pri zaprtih vratih je lahko iz daljave razločno slišala bučanje oceana. Ko se je pripravljal, da bi sestopil do skale, je nenadoma njen krik preglasil celo bučanje slapov. ► prid. beseda + sam. beseda Snega je še poleti toliko, da napaja številne slapove in hudournike, ki padajo globoko in z glasnim bučanjem končajo v morju. Že na začetku panoramske pešpoti boste iz oddaljenosti zaslišali mogočno bučanje slapov. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Od daleč se je slišalo bučanje kot grom globoko v zemlji. 1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Ob grmenju in bučanju množice je medaljo držal visoko nad svojo glavo. Ljudje so se prestrašeni ozirali proti Rombonu, od koder je prihajalo bučanje in pokanje. EDNINA |
imenovalnik | bučanje |
rodilnik | bučanja |
dajalnik | bučanju |
tožilnik | bučanje |
mestnik | pri bučanju |
orodnik | z bučanjem |
DVOJINA |
imenovalnik | bučanji |
rodilnik | bučanj |
dajalnik | bučanjema |
tožilnik | bučanji |
mestnik | pri bučanjih |
orodnik | z bučanjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | bučanja |
rodilnik | bučanj |
dajalnik | bučanjem |
tožilnik | bučanja |
mestnik | pri bučanjih |
orodnik | z bučanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | bučanje | bučanji | bučanja |
rodilnik | bučanja | bučanj | bučanj |
dajalnik | bučanju | bučanjema | bučanjem |
tožilnik | bučanje | bučanji | bučanja |
mestnik | pri bučanju | pri bučanjih | pri bučanjih |
orodnik | z bučanjem | z bučanjema | z bučanji |
EDNINA |
imenovalnik | bučánje |
rodilnik | bučánja |
dajalnik | bučánju |
tožilnik | bučánje |
mestnik | pri bučánju |
orodnik | z bučánjem |
DVOJINA |
imenovalnik | bučánji |
rodilnik | bučánj |
dajalnik | bučánjema |
tožilnik | bučánji |
mestnik | pri bučánjih |
orodnik | z bučánjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | bučánja |
rodilnik | bučánj |
dajalnik | bučánjem |
tožilnik | bučánja |
mestnik | pri bučánjih |
orodnik | z bučánji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | bučánje | bučánji | bučánja |
rodilnik | bučánja | bučánj | bučánj |
dajalnik | bučánju | bučánjema | bučánjem |
tožilnik | bučánje | bučánji | bučánja |
mestnik | pri bučánju | pri bučánjih | pri bučánjih |
orodnik | z bučánjem | z bučánjema | z bučánji |
EDNINA |
imenovalnik | bučȃnje |
rodilnik | bučȃnja |
dajalnik | bučȃnju |
tožilnik | bučȃnje |
mestnik | pri bučȃnju |
orodnik | z bučȃnjem |
DVOJINA |
imenovalnik | bučȃnji |
rodilnik | bučȃnj |
dajalnik | bučȃnjema |
tožilnik | bučȃnji |
mestnik | pri bučȃnjih |
orodnik | z bučȃnjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | bučȃnja |
rodilnik | bučȃnj |
dajalnik | bučȃnjem |
tožilnik | bučȃnja |
mestnik | pri bučȃnjih |
orodnik | z bučȃnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | bučȃnje | bučȃnji | bučȃnja |
rodilnik | bučȃnja | bučȃnj | bučȃnj |
dajalnik | bučȃnju | bučȃnjema | bučȃnjem |
tožilnik | bučȃnje | bučȃnji | bučȃnja |
mestnik | pri bučȃnju | pri bučȃnjih | pri bučȃnjih |
orodnik | z bučȃnjem | z bučȃnjema | z bučȃnji |
samostalnik srednjega spola1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavihSvojo počitniško prikolico je postavila nad skalni previs, da je lahko vse dni in noči poslušala bučanje valov.1.1. oddajanje temu podobnega zvoka splohOb grmenju in bučanju množice je medaljo držal visoko nad svojo glavo. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.