Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje

bučáti bučím

[bučáti]

nedovršni glagol

Pomen

1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● morje, slap buči ● veter buči ● valovi bučijo

Močno piha, morje pa tako buči, da smo morali vpiti med seboj.

Na vrhu stene stoji grad, v globinah pod njim pa bučijo mogočni slapovi.

Veter je bučal in rohnel in ji nosil sneg v obraz.

1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

Nekaterih skalnih pregrad, čez katere bučijo slapovi, zaradi spolzkosti ni mogoče preplezati.

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

► glag. + od + sam. beseda v rodilniku

Skočil je pokonci in se pognal za bežečim gospodom; medtem je v razredu že bučalo od smeha.

Verjetno ni treba zapisati, da so Križanke tudi letos bučale od navdušenja.

2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● glasba buči

Iz lokala je bučala glasba, zraven so na ves glas prepevali še gostje.

3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

► glag. + v + sam. beseda v mestniku

● komu buči v glavi

Če nam nenehno buči v glavi in se ne moremo zbrati, pomeni, da smo v stresu.

Kri mu je bučala v ušesih, da je komaj razločil svoj glas.

4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

► sam. beseda v imenovalniku + glag.

● življenje buči

Okoli zgodovinske kulise buči življenje sodobnega velemesta, v njem pa nas pričaka samosvoje vzdušje.

Izgovor in oblike

nedoločnik

bučati

namenilnik

bučat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	bučim
2. oseba	bučiš
3. oseba	buči

DVOJINA
1. oseba	bučiva
2. oseba	bučita
3. oseba	bučita

MNOŽINA
1. oseba	bučimo
2. oseba	bučite
3. oseba	bučijo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	bučim	bučiva	bučimo
2. oseba	bučiš	bučita	bučite
3. oseba	buči	bučita	bučijo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	buči

DVOJINA
1. oseba	bučiva
2. oseba	bučita

MNOŽINA
1. oseba	bučimo
2. oseba	bučite

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		bučiva	bučimo
2. oseba	buči	bučita	bučite

EDNINA
moški spol	bučal
ženski spol	bučala
srednji spol	bučalo

DVOJINA
moški spol	bučala
ženski spol	bučali
srednji spol	bučali

MNOŽINA
moški spol	bučali
ženski spol	bučale
srednji spol	bučala

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	bučal	bučala	bučali
ženski spol	bučala	bučali	bučale
srednji spol	bučalo	bučali	bučala

EDNINA
imenovalnik	bučeč
rodilnik	bučečega
dajalnik	bučečemu
tožilnik	bučeč bučečega
mestnik	pri bučečem
orodnik	z bučečim

DVOJINA
imenovalnik	bučeča
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečima
tožilnik	bučeča
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečima

MNOŽINA
imenovalnik	bučeči
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečim
tožilnik	bučeče
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučeč	bučeča	bučeči
rodilnik	bučečega	bučečih	bučečih
dajalnik	bučečemu	bučečima	bučečim
tožilnik	bučeč živo bučečega	bučeča	bučeče
mestnik	pri bučečem	pri bučečih	pri bučečih
orodnik	z bučečim	z bučečima	z bučečimi

EDNINA
imenovalnik	bučeča
rodilnik	bučeče
dajalnik	bučeči
tožilnik	bučečo
mestnik	pri bučeči
orodnik	z bučečo

DVOJINA
imenovalnik	bučeči
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečima
tožilnik	bučeči
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečima

MNOŽINA
imenovalnik	bučeče
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečim
tožilnik	bučeče
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučeča	bučeči	bučeče
rodilnik	bučeče	bučečih	bučečih
dajalnik	bučeči	bučečima	bučečim
tožilnik	bučečo	bučeči	bučeče
mestnik	pri bučeči	pri bučečih	pri bučečih
orodnik	z bučečo	z bučečima	z bučečimi

EDNINA
imenovalnik	bučeče
rodilnik	bučečega
dajalnik	bučečemu
tožilnik	bučeče
mestnik	pri bučečem
orodnik	z bučečim

DVOJINA
imenovalnik	bučeči
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečima
tožilnik	bučeči
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečima

MNOŽINA
imenovalnik	bučeča
rodilnik	bučečih
dajalnik	bučečim
tožilnik	bučeča
mestnik	pri bučečih
orodnik	z bučečimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučeče	bučeči	bučeča
rodilnik	bučečega	bučečih	bučečih
dajalnik	bučečemu	bučečima	bučečim
tožilnik	bučeče	bučeči	bučeča
mestnik	pri bučečem	pri bučečih	pri bučečih
orodnik	z bučečim	z bučečima	z bučečimi

DELEŽJE

buče

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	bučanje
rodilnik	bučanja
dajalnik	bučanju
tožilnik	bučanje
mestnik	pri bučanju
orodnik	z bučanjem

DVOJINA
imenovalnik	bučanji
rodilnik	bučanj
dajalnik	bučanjema
tožilnik	bučanji
mestnik	pri bučanjih
orodnik	z bučanjema

MNOŽINA
imenovalnik	bučanja
rodilnik	bučanj
dajalnik	bučanjem
tožilnik	bučanja
mestnik	pri bučanjih
orodnik	z bučanji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučanje	bučanji	bučanja
rodilnik	bučanja	bučanj	bučanj
dajalnik	bučanju	bučanjema	bučanjem
tožilnik	bučanje	bučanji	bučanja
mestnik	pri bučanju	pri bučanjih	pri bučanjih
orodnik	z bučanjem	z bučanjema	z bučanji

nedoločnik

bučáti

namenilnik

búčat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	bučím
2. oseba	bučíš
3. oseba	bučí

DVOJINA
1. oseba	bučíva
2. oseba	bučíta
3. oseba	bučíta

MNOŽINA
1. oseba	bučímo
2. oseba	bučíte
3. oseba	bučíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	bučím	bučíva	bučímo
2. oseba	bučíš	bučíta	bučíte
3. oseba	bučí	bučíta	bučíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	búči

DVOJINA
1. oseba	bučíva
2. oseba	bučíta

MNOŽINA
1. oseba	bučímo
2. oseba	bučíte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		bučíva	bučímo
2. oseba	búči	bučíta	bučíte

EDNINA
moški spol	búčal
ženski spol	bučála
srednji spol	bučálo

DVOJINA
moški spol	bučála
ženski spol	bučáli
srednji spol	bučáli

MNOŽINA
moški spol	bučáli
ženski spol	bučále
srednji spol	bučála

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	búčal	bučála	bučáli
ženski spol	bučála	bučáli	bučále
srednji spol	bučálo	bučáli	bučála

EDNINA
imenovalnik	bučèč
rodilnik	bučéčega
dajalnik	bučéčemu
tožilnik	bučèč bučéčega
mestnik	pri bučéčem
orodnik	z bučéčim

DVOJINA
imenovalnik	bučéča
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčima
tožilnik	bučéča
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčima

MNOŽINA
imenovalnik	bučéči
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčim
tožilnik	bučéče
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučèč	bučéča	bučéči
rodilnik	bučéčega	bučéčih	bučéčih
dajalnik	bučéčemu	bučéčima	bučéčim
tožilnik	bučèč živo bučéčega	bučéča	bučéče
mestnik	pri bučéčem	pri bučéčih	pri bučéčih
orodnik	z bučéčim	z bučéčima	z bučéčimi

EDNINA
imenovalnik	bučéča
rodilnik	bučéče
dajalnik	bučéči
tožilnik	bučéčo
mestnik	pri bučéči
orodnik	z bučéčo

DVOJINA
imenovalnik	bučéči
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčima
tožilnik	bučéči
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčima

MNOŽINA
imenovalnik	bučéče
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčim
tožilnik	bučéče
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučéča	bučéči	bučéče
rodilnik	bučéče	bučéčih	bučéčih
dajalnik	bučéči	bučéčima	bučéčim
tožilnik	bučéčo	bučéči	bučéče
mestnik	pri bučéči	pri bučéčih	pri bučéčih
orodnik	z bučéčo	z bučéčima	z bučéčimi

EDNINA
imenovalnik	bučéče
rodilnik	bučéčega
dajalnik	bučéčemu
tožilnik	bučéče
mestnik	pri bučéčem
orodnik	z bučéčim

DVOJINA
imenovalnik	bučéči
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčima
tožilnik	bučéči
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčima

MNOŽINA
imenovalnik	bučéča
rodilnik	bučéčih
dajalnik	bučéčim
tožilnik	bučéča
mestnik	pri bučéčih
orodnik	z bučéčimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučéče	bučéči	bučéča
rodilnik	bučéčega	bučéčih	bučéčih
dajalnik	bučéčemu	bučéčima	bučéčim
tožilnik	bučéče	bučéči	bučéča
mestnik	pri bučéčem	pri bučéčih	pri bučéčih
orodnik	z bučéčim	z bučéčima	z bučéčimi

DELEŽJE

bučé

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	bučánje
rodilnik	bučánja
dajalnik	bučánju
tožilnik	bučánje
mestnik	pri bučánju
orodnik	z bučánjem

DVOJINA
imenovalnik	bučánji
rodilnik	bučánj
dajalnik	bučánjema
tožilnik	bučánji
mestnik	pri bučánjih
orodnik	z bučánjema

MNOŽINA
imenovalnik	bučánja
rodilnik	bučánj
dajalnik	bučánjem
tožilnik	bučánja
mestnik	pri bučánjih
orodnik	z bučánji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučánje	bučánji	bučánja
rodilnik	bučánja	bučánj	bučánj
dajalnik	bučánju	bučánjema	bučánjem
tožilnik	bučánje	bučánji	bučánja
mestnik	pri bučánju	pri bučánjih	pri bučánjih
orodnik	z bučánjem	z bučánjema	z bučánji

nedoločnik

bučáti

namenilnik

búčat

sedanjik

EDNINA
1. oseba	bučím
2. oseba	bučíš
3. oseba	bučí

DVOJINA
1. oseba	bučíva
2. oseba	bučíta
3. oseba	bučíta

MNOŽINA
1. oseba	bučímo
2. oseba	bučíte
3. oseba	bučíjo

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba	bučím	bučíva	bučímo
2. oseba	bučíš	bučíta	bučíte
3. oseba	bučí	bučíta	bučíjo

velelnik

EDNINA
1. oseba
2. oseba	búči

DVOJINA
1. oseba	bučȋva
2. oseba	bučȋta

MNOŽINA
1. oseba	bučȋmo
2. oseba	bučȋte

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
1. oseba		bučȋva	bučȋmo
2. oseba	búči	bučȋta	bučȋte

EDNINA
moški spol	búčal
ženski spol	bučȃla
srednji spol	bučȃlo

DVOJINA
moški spol	bučȃla
ženski spol	bučȃli
srednji spol	bučȃli

MNOŽINA
moški spol	bučȃli
ženski spol	bučȃle
srednji spol	bučȃla

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
moški spol	búčal	bučȃla	bučȃli
ženski spol	bučȃla	bučȃli	bučȃle
srednji spol	bučȃlo	bučȃli	bučȃla

EDNINA
imenovalnik	bučȅč
rodilnik	bučẹ́čega
dajalnik	bučẹ́čemu
tožilnik	bučȅč bučẹ́čega
mestnik	pri bučẹ́čem
orodnik	z bučẹ́čim

DVOJINA
imenovalnik	bučẹ́ča
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čima
tožilnik	bučẹ́ča
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	bučẹ́či
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čim
tožilnik	bučẹ́če
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučȅč	bučẹ́ča	bučẹ́či
rodilnik	bučẹ́čega	bučẹ́čih	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čemu	bučẹ́čima	bučẹ́čim
tožilnik	bučȅč živo bučẹ́čega	bučẹ́ča	bučẹ́če
mestnik	pri bučẹ́čem	pri bučẹ́čih	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čim	z bučẹ́čima	z bučẹ́čimi

EDNINA
imenovalnik	bučẹ́ča
rodilnik	bučẹ́če
dajalnik	bučẹ́či
tožilnik	bučẹ́čo
mestnik	pri bučẹ́či
orodnik	z bučẹ́čo

DVOJINA
imenovalnik	bučẹ́či
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čima
tožilnik	bučẹ́či
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	bučẹ́če
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čim
tožilnik	bučẹ́če
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučẹ́ča	bučẹ́či	bučẹ́če
rodilnik	bučẹ́če	bučẹ́čih	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́či	bučẹ́čima	bučẹ́čim
tožilnik	bučẹ́čo	bučẹ́či	bučẹ́če
mestnik	pri bučẹ́či	pri bučẹ́čih	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čo	z bučẹ́čima	z bučẹ́čimi

EDNINA
imenovalnik	bučẹ́če
rodilnik	bučẹ́čega
dajalnik	bučẹ́čemu
tožilnik	bučẹ́če
mestnik	pri bučẹ́čem
orodnik	z bučẹ́čim

DVOJINA
imenovalnik	bučẹ́či
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čima
tožilnik	bučẹ́či
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čima

MNOŽINA
imenovalnik	bučẹ́ča
rodilnik	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čim
tožilnik	bučẹ́ča
mestnik	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čimi

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučẹ́če	bučẹ́či	bučẹ́ča
rodilnik	bučẹ́čega	bučẹ́čih	bučẹ́čih
dajalnik	bučẹ́čemu	bučẹ́čima	bučẹ́čim
tožilnik	bučẹ́če	bučẹ́či	bučẹ́ča
mestnik	pri bučẹ́čem	pri bučẹ́čih	pri bučẹ́čih
orodnik	z bučẹ́čim	z bučẹ́čima	z bučẹ́čimi

DELEŽJE

bučẹ́ in bučẹ̑

GLAGOLNIK

EDNINA
imenovalnik	bučȃnje
rodilnik	bučȃnja
dajalnik	bučȃnju
tožilnik	bučȃnje
mestnik	pri bučȃnju
orodnik	z bučȃnjem

DVOJINA
imenovalnik	bučȃnji
rodilnik	bučȃnj
dajalnik	bučȃnjema
tožilnik	bučȃnji
mestnik	pri bučȃnjih
orodnik	z bučȃnjema

MNOŽINA
imenovalnik	bučȃnja
rodilnik	bučȃnj
dajalnik	bučȃnjem
tožilnik	bučȃnja
mestnik	pri bučȃnjih
orodnik	z bučȃnji

	EDNINA	DVOJINA	MNOŽINA
imenovalnik	bučȃnje	bučȃnji	bučȃnja
rodilnik	bučȃnja	bučȃnj	bučȃnj
dajalnik	bučȃnju	bučȃnjema	bučȃnjem
tožilnik	bučȃnje	bučȃnji	bučȃnja
mestnik	pri bučȃnju	pri bučȃnjih	pri bučȃnjih
orodnik	z bučȃnjem	z bučȃnjema	z bučȃnji

Etimologija

= cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

bučáti bučím

[bučáti]

nedovršni glagol

Pomen

1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

Močno piha, morje pa tako buči, da smo morali vpiti med seboj.

1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka

Nekaterih skalnih pregrad, čez katere bučijo slapovi, zaradi spolzkosti ni mogoče preplezati.

2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

Skočil je pokonci in se pognal za bežečim gospodom; medtem je v razredu že bučalo od smeha.

2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok

Iz lokala je bučala glasba, zraven so na ves glas prepevali še gostje.

3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

Če nam nenehno buči v glavi in se ne moremo zbrati, pomeni, da smo v stresu.

4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

Okoli zgodovinske kulise buči življenje sodobnega velemesta, v njem pa nas pričaka samosvoje vzdušje.

Etimologija

= cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.

ZAPIS

JAKOSTNI NAGLAS

TONEMSKI NAGLAS

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK

nedoločnik

namenilnik

sedanjik

velelnik

DELEŽNIK

IZBERI SPOL

DELEŽJE

GLAGOLNIK