flambíranje flambíranja[flambíranje] samostalnik srednjega spolaiz gastronomije postopek, pri katerem se jed polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Ni bil povsem prepričan, kako mu bo šlo od rok flambiranje palačink. Flambiranje s konjakom mu je uspelo z nekaj težavami, saj konjak ni in ni hotel zagoreti. | EDNINA |
| imenovalnik | flambiranje |
| rodilnik | flambiranja |
| dajalnik | flambiranju |
| tožilnik | flambiranje |
| mestnik | pri flambiranju |
| orodnik | s flambiranjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | flambiranji |
| rodilnik | flambiranj |
| dajalnik | flambiranjema |
| tožilnik | flambiranji |
| mestnik | pri flambiranjih |
| orodnik | s flambiranjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | flambiranja |
| rodilnik | flambiranj |
| dajalnik | flambiranjem |
| tožilnik | flambiranja |
| mestnik | pri flambiranjih |
| orodnik | s flambiranji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | flambiranje | flambiranji | flambiranja |
| rodilnik | flambiranja | flambiranj | flambiranj |
| dajalnik | flambiranju | flambiranjema | flambiranjem |
| tožilnik | flambiranje | flambiranji | flambiranja |
| mestnik | pri flambiranju | pri flambiranjih | pri flambiranjih |
| orodnik | s flambiranjem | s flambiranjema | s flambiranji |
| EDNINA |
| imenovalnik | flambíranje |
| rodilnik | flambíranja |
| dajalnik | flambíranju |
| tožilnik | flambíranje |
| mestnik | pri flambíranju |
| orodnik | s flambíranjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | flambíranji |
| rodilnik | flambíranj |
| dajalnik | flambíranjema |
| tožilnik | flambíranji |
| mestnik | pri flambíranjih |
| orodnik | s flambíranjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | flambíranja |
| rodilnik | flambíranj |
| dajalnik | flambíranjem |
| tožilnik | flambíranja |
| mestnik | pri flambíranjih |
| orodnik | s flambíranji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | flambíranje | flambíranji | flambíranja |
| rodilnik | flambíranja | flambíranj | flambíranj |
| dajalnik | flambíranju | flambíranjema | flambíranjem |
| tožilnik | flambíranje | flambíranji | flambíranja |
| mestnik | pri flambíranju | pri flambíranjih | pri flambíranjih |
| orodnik | s flambíranjem | s flambíranjema | s flambíranji |
| EDNINA |
| imenovalnik | flambȋranje |
| rodilnik | flambȋranja |
| dajalnik | flambȋranju |
| tožilnik | flambȋranje |
| mestnik | pri flambȋranju |
| orodnik | s flambȋranjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | flambȋranji |
| rodilnik | flambȋranj |
| dajalnik | flambȋranjema |
| tožilnik | flambȋranji |
| mestnik | pri flambȋranjih |
| orodnik | s flambȋranjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | flambȋranja |
| rodilnik | flambȋranj |
| dajalnik | flambȋranjem |
| tožilnik | flambȋranja |
| mestnik | pri flambȋranjih |
| orodnik | s flambȋranji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | flambȋranje | flambȋranji | flambȋranja |
| rodilnik | flambȋranja | flambȋranj | flambȋranj |
| dajalnik | flambȋranju | flambȋranjema | flambȋranjem |
| tožilnik | flambȋranje | flambȋranji | flambȋranja |
| mestnik | pri flambȋranju | pri flambȋranjih | pri flambȋranjih |
| orodnik | s flambȋranjem | s flambȋranjema | s flambȋranji |
flambíranje flambíranja[flambíranje] samostalnik srednjega spolaiz gastronomije postopek, pri katerem se jed polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagoriNi bil povsem prepričan, kako mu bo šlo od rok flambiranje palačink. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 28. 11. 2024.
Dostopnost