samostalnik moškega spola1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● izvleček sleza ● korenina, listi sleza
Močne in mesnate korenine sleza kopljemo v jeseni, ko je količina sluzi v njih največja. Korenine in liste sleza oz. ajbiša namakamo v hladni vodi najmanj 4 ure. Pri bronhitisu lahko poskusite s čajnimi mešanicami sleza, bezgovega cveta, ožepka, jegliča, materine dušice, pljučnika. ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Slez zraste tudi do dva metra visoko. Sluzi, ki jih slez vsebuje, učinkujejo na kožo in sluznice ter preprečujejo in blažijo vnetja v celotnem prebavnem traktu, v zgornjih dihalih in na koži. ► sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku Čaj iz sleza ugodno vpliva na dihala, pomirja kašelj, pospešuje izločanje sluzi, odpravlja hripavost in vnetje žrela. Zoper utrujene oči so koristni obkladki iz sleza, kamilice ali komarčka. Pripravki iz sleza so neškodljivi tudi v večjih količinah in nimajo stranskih učinkov. ► glag. + sam. beseda v tožilniku Bolečine v grlu dobro lajšajo tudi sirupi, ki vsebujejo slez. 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline► sam. beseda v imenovalniku + glag. Slez pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico. Slez mehča in vlaži kožo okoli oči. Slez uporabljamo za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu. navadni slez
iz botanike zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Althaea officinalis ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● korenina navadnega sleza
Korenine navadnega sleza so učinkovite pri motnjah v prebavnem traktu. Zoper laringitis oziroma vnetje grla si pripravimo tekočino za grgranje iz listov trpotca, cvetov navadnega sleza in brinovih jagod. Navadni slez je zelnata trajnica z nerazraslim steblom, ki zraste od 60 do 200 cm visoko. EDNINA |
imenovalnik | slez |
rodilnik | sleza |
dajalnik | slezu |
tožilnik | slez |
mestnik | pri slezu |
orodnik | s slezom |
DVOJINA |
imenovalnik | sleza |
rodilnik | slezov |
dajalnik | slezoma |
tožilnik | sleza |
mestnik | pri slezih |
orodnik | s slezoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | slezi |
rodilnik | slezov |
dajalnik | slezom |
tožilnik | sleze |
mestnik | pri slezih |
orodnik | s slezi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | slez | sleza | slezi |
rodilnik | sleza | slezov | slezov |
dajalnik | slezu | slezoma | slezom |
tožilnik | slez | sleza | sleze |
mestnik | pri slezu | pri slezih | pri slezih |
orodnik | s slezom | s slezoma | s slezi |
EDNINA |
imenovalnik | sléz |
rodilnik | sléza |
dajalnik | slézu |
tožilnik | sléz |
mestnik | pri slézu |
orodnik | s slézom |
DVOJINA |
imenovalnik | sléza |
rodilnik | slézov |
dajalnik | slézoma |
tožilnik | sléza |
mestnik | pri slézih |
orodnik | s slézoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | slézi |
rodilnik | slézov |
dajalnik | slézom |
tožilnik | sléze |
mestnik | pri slézih |
orodnik | s slézi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | sléz | sléza | slézi |
rodilnik | sléza | slézov | slézov |
dajalnik | slézu | slézoma | slézom |
tožilnik | sléz | sléza | sléze |
mestnik | pri slézu | pri slézih | pri slézih |
orodnik | s slézom | s slézoma | s slézi |
EDNINA |
imenovalnik | slẹ̑z |
rodilnik | slẹ̑za |
dajalnik | slẹ̑zu |
tožilnik | slẹ̑z |
mestnik | pri slẹ̑zu |
orodnik | s slẹ̑zom |
DVOJINA |
imenovalnik | slẹ̑za |
rodilnik | slẹ̑zov |
dajalnik | slẹ̑zoma |
tožilnik | slẹ̑za |
mestnik | pri slẹ̑zih |
orodnik | s slẹ̑zoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | slẹ̑zi |
rodilnik | slẹ̑zov |
dajalnik | slẹ̑zom |
tožilnik | slẹ̑ze |
mestnik | pri slẹ̑zih |
orodnik | s slẹ̑zi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | slẹ̑z | slẹ̑za | slẹ̑zi |
rodilnik | slẹ̑za | slẹ̑zov | slẹ̑zov |
dajalnik | slẹ̑zu | slẹ̑zoma | slẹ̑zom |
tožilnik | slẹ̑z | slẹ̑za | slẹ̑ze |
mestnik | pri slẹ̑zu | pri slẹ̑zih | pri slẹ̑zih |
orodnik | s slẹ̑zom | s slẹ̑zoma | s slẹ̑zi |
= cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ... samostalnik moškega spola1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis Močne in mesnate korenine sleza kopljemo v jeseni, ko je količina sluzi v njih največja.1.1. zdravilni pripravek iz te rastlineSlez pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico. navadni slez
iz botanike zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Althaea officinalis Korenine navadnega sleza so učinkovite pri motnjah v prebavnem traktu. = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.