1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih► sam. beseda v imenovalniku + glag. Morje je zabučalo in dvignilo orjaške valove, jadrnica se je nevarno zagugala. Ko pospešite, se prižgejo prednje luči in motor zabuči.
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvokaPri Postojni se Pivki pridruži še Nanoščica in skupaj zabučita v ponor Postojnske jame.
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrupV končnici prvega dela je na štadionu vnovič zabučalo. V dvorani je zabučalo, kot bi morski val zadel obalo.
2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvokIz zvočnikov zabuči popularna glasba, študentje pa s svojimi posodami za hrano hitijo v menze in restavracije.
3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenostiBilo jo je predvsem strah, udarec pa je tudi bolel: še nikoli ji ni nihče dal zaušnice; v glavi ji je zabučalo. Tekla sem, da je v mojih pljučih zabučala kri – in tekla sem naprej.
4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavnoKo so novinarji izvohali ceno, je zabučal pravcati medijski vihar.
nedoločnik
zabučati
namenilnik
zabučat
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zabučim |
| 2. oseba | zabučiš |
| 3. oseba | zabuči |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučiva |
| 2. oseba | zabučita |
| 3. oseba | zabučita |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučimo |
| 2. oseba | zabučite |
| 3. oseba | zabučijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučim | zabučiva | zabučimo |
| 2. oseba | zabučiš | zabučita | zabučite |
| 3. oseba | zabuči | zabučita | zabučijo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zabuči |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučiva |
| 2. oseba | zabučita |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučimo |
| 2. oseba | zabučite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučiva | zabučimo | |
| 2. oseba | zabuči | zabučita | zabučite |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zabučal |
| ženski spol | zabučala |
| srednji spol | zabučalo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zabučala |
| ženski spol | zabučali |
| srednji spol | zabučali |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zabučali |
| ženski spol | zabučale |
| srednji spol | zabučala |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zabučal | zabučala | zabučali |
| ženski spol | zabučala | zabučali | zabučale |
| srednji spol | zabučalo | zabučali | zabučala |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zabučanje |
| rodilnik | zabučanja |
| dajalnik | zabučanju |
| tožilnik | zabučanje |
| mestnik | pri zabučanju |
| orodnik | z zabučanjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zabučanji |
| rodilnik | zabučanj |
| dajalnik | zabučanjema |
| tožilnik | zabučanji |
| mestnik | pri zabučanjih |
| orodnik | z zabučanjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučanja |
| rodilnik | zabučanj |
| dajalnik | zabučanjem |
| tožilnik | zabučanja |
| mestnik | pri zabučanjih |
| orodnik | z zabučanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučanje | zabučanji | zabučanja |
| rodilnik | zabučanja | zabučanj | zabučanj |
| dajalnik | zabučanju | zabučanjema | zabučanjem |
| tožilnik | zabučanje | zabučanji | zabučanja |
| mestnik | pri zabučanju | pri zabučanjih | pri zabučanjih |
| orodnik | z zabučanjem | z zabučanjema | z zabučanji |
nedoločnik
zabučáti
namenilnik
zabúčat
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zabučím |
| 2. oseba | zabučíš |
| 3. oseba | zabučí |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučíva |
| 2. oseba | zabučíta |
| 3. oseba | zabučíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučímo |
| 2. oseba | zabučíte |
| 3. oseba | zabučíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučím | zabučíva | zabučímo |
| 2. oseba | zabučíš | zabučíta | zabučíte |
| 3. oseba | zabučí | zabučíta | zabučíjo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zabúči |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučíva |
| 2. oseba | zabučíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučímo |
| 2. oseba | zabučíte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučíva | zabučímo | |
| 2. oseba | zabúči | zabučíta | zabučíte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zabúčal |
| ženski spol | zabučála |
| srednji spol | zabučálo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zabučála |
| ženski spol | zabučáli |
| srednji spol | zabučáli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zabučáli |
| ženski spol | zabučále |
| srednji spol | zabučála |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zabúčal | zabučála | zabučáli |
| ženski spol | zabučála | zabučáli | zabučále |
| srednji spol | zabučálo | zabučáli | zabučála |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zabučánje |
| rodilnik | zabučánja |
| dajalnik | zabučánju |
| tožilnik | zabučánje |
| mestnik | pri zabučánju |
| orodnik | z zabučánjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zabučánji |
| rodilnik | zabučánj |
| dajalnik | zabučánjema |
| tožilnik | zabučánji |
| mestnik | pri zabučánjih |
| orodnik | z zabučánjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučánja |
| rodilnik | zabučánj |
| dajalnik | zabučánjem |
| tožilnik | zabučánja |
| mestnik | pri zabučánjih |
| orodnik | z zabučánji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučánje | zabučánji | zabučánja |
| rodilnik | zabučánja | zabučánj | zabučánj |
| dajalnik | zabučánju | zabučánjema | zabučánjem |
| tožilnik | zabučánje | zabučánji | zabučánja |
| mestnik | pri zabučánju | pri zabučánjih | pri zabučánjih |
| orodnik | z zabučánjem | z zabučánjema | z zabučánji |
nedoločnik
zabučáti
namenilnik
zabúčat
sedanjik
| EDNINA | |
| 1. oseba | zabučím |
| 2. oseba | zabučíš |
| 3. oseba | zabučí |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučíva |
| 2. oseba | zabučíta |
| 3. oseba | zabučíta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučímo |
| 2. oseba | zabučíte |
| 3. oseba | zabučíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučím | zabučíva | zabučímo |
| 2. oseba | zabučíš | zabučíta | zabučíte |
| 3. oseba | zabučí | zabučíta | zabučíjo |
velelnik
| EDNINA | |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zabúči |
| DVOJINA | |
| 1. oseba | zabučȋva |
| 2. oseba | zabučȋta |
| MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučȋmo |
| 2. oseba | zabučȋte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| 1. oseba | zabučȋva | zabučȋmo | |
| 2. oseba | zabúči | zabučȋta | zabučȋte |
DELEŽNIK
| EDNINA | |
| moški spol | zabúčal |
| ženski spol | zabučȃla |
| srednji spol | zabučȃlo |
| DVOJINA | |
| moški spol | zabučȃla |
| ženski spol | zabučȃli |
| srednji spol | zabučȃli |
| MNOŽINA | |
| moški spol | zabučȃli |
| ženski spol | zabučȃle |
| srednji spol | zabučȃla |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| moški spol | zabúčal | zabučȃla | zabučȃli |
| ženski spol | zabučȃla | zabučȃli | zabučȃle |
| srednji spol | zabučȃlo | zabučȃli | zabučȃla |
GLAGOLNIK
| EDNINA | |
| imenovalnik | zabučȃnje |
| rodilnik | zabučȃnja |
| dajalnik | zabučȃnju |
| tožilnik | zabučȃnje |
| mestnik | pri zabučȃnju |
| orodnik | z zabučȃnjem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | zabučȃnji |
| rodilnik | zabučȃnj |
| dajalnik | zabučȃnjema |
| tožilnik | zabučȃnji |
| mestnik | pri zabučȃnjih |
| orodnik | z zabučȃnjema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučȃnja |
| rodilnik | zabučȃnj |
| dajalnik | zabučȃnjem |
| tožilnik | zabučȃnja |
| mestnik | pri zabučȃnjih |
| orodnik | z zabučȃnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | zabučȃnje | zabučȃnji | zabučȃnja |
| rodilnik | zabučȃnja | zabučȃnj | zabučȃnj |
| dajalnik | zabučȃnju | zabučȃnjema | zabučȃnjem |
| tožilnik | zabučȃnje | zabučȃnji | zabučȃnja |
| mestnik | pri zabučȃnju | pri zabučȃnjih | pri zabučȃnjih |
| orodnik | z zabučȃnjem | z zabučȃnjema | z zabučȃnji |
1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavihMorje je zabučalo in dvignilo orjaške valove, jadrnica se je nevarno zagugala.
1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvokaPri Postojni se Pivki pridruži še Nanoščica in skupaj zabučita v ponor Postojnske jame.
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrupV končnici prvega dela je na štadionu vnovič zabučalo.
2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvokIz zvočnikov zabuči popularna glasba, študentje pa s svojimi posodami za hrano hitijo v menze in restavracije.
3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenostiBilo jo je predvsem strah, udarec pa je tudi bolel: še nikoli ji ni nihče dal zaušnice; v glavi ji je zabučalo.
4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavnoKo so novinarji izvohali ceno, je zabučal pravcati medijski vihar.
Dostopnost