leporéčiti leporéčim[leporéčiti] ekspresivno lepo, izbrano govoriti, navadno vsebinsko prazno► sam. beseda v imenovalniku + glag. Samo leporeči, noče konfliktov, noče odgovornosti. Državnemu zboru je predlagal, naj bodo sklepi bolj konkretni in obvezujoči in naj vlada neha leporečiti. Medtem ko najvišji predstavniki države leporečijo o varstvu narave in okolja, ogrožene živalske vrste še naprej izumirajo. Niso znali leporečiti, so pa znali ukrepati. sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | leporečim |
| 2. oseba | leporečiš |
| 3. oseba | leporeči |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporečiva |
| 2. oseba | leporečita |
| 3. oseba | leporečita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporečimo |
| 2. oseba | leporečite |
| 3. oseba | leporečijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | leporečim | leporečiva | leporečimo |
| 2. oseba | leporečiš | leporečita | leporečite |
| 3. oseba | leporeči | leporečita | leporečijo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | leporeči |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporečiva |
| 2. oseba | leporečita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporečimo |
| 2. oseba | leporečite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | leporečiva | leporečimo |
| 2. oseba | leporeči | leporečita | leporečite |
| EDNINA |
| moški spol | leporečil |
| ženski spol | leporečila |
| srednji spol | leporečilo |
| DVOJINA |
| moški spol | leporečila |
| ženski spol | leporečili |
| srednji spol | leporečili |
| MNOŽINA |
| moški spol | leporečili |
| ženski spol | leporečile |
| srednji spol | leporečila |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | leporečil | leporečila | leporečili |
| ženski spol | leporečila | leporečili | leporečile |
| srednji spol | leporečilo | leporečili | leporečila |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporečen |
| rodilnik | leporečenega |
| dajalnik | leporečenemu |
| tožilnik | leporečen
leporečenega |
| mestnik | pri leporečenem |
| orodnik | z leporečenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporečena |
| rodilnik | leporečenih |
| dajalnik | leporečenima |
| tožilnik | leporečena |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečeni |
| rodilnik | leporečenih |
| dajalnik | leporečenim |
| tožilnik | leporečene |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečen | leporečena | leporečeni |
| rodilnik | leporečenega | leporečenih | leporečenih |
| dajalnik | leporečenemu | leporečenima | leporečenim |
| tožilnik | leporečen
živo leporečenega | leporečena | leporečene |
| mestnik | pri leporečenem | pri leporečenih | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenim | z leporečenima | z leporečenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporečena |
| rodilnik | leporečene |
| dajalnik | leporečeni |
| tožilnik | leporečeno |
| mestnik | pri leporečeni |
| orodnik | z leporečeno |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporečeni |
| rodilnik | leporečenih |
| dajalnik | leporečenima |
| tožilnik | leporečeni |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenjima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečenje |
| rodilnik | leporečenjih |
| dajalnik | leporečenjim |
| tožilnik | leporečenje |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečena | leporečeni | leporečenje |
| rodilnik | leporečene | leporečenih | leporečenjih |
| dajalnik | leporečeni | leporečenima | leporečenjim |
| tožilnik | leporečeno | leporečeni | leporečenje |
| mestnik | pri leporečeni | pri leporečenih | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečeno | z leporečenjima | z leporečenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporečeno |
| rodilnik | leporečenega |
| dajalnik | leporečenemu |
| tožilnik | leporečeno |
| mestnik | pri leporečenem |
| orodnik | z leporečenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporečeni |
| rodilnik | leporečenih |
| dajalnik | leporečenima |
| tožilnik | leporečeni |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečena |
| rodilnik | leporečenih |
| dajalnik | leporečenim |
| tožilnik | leporečena |
| mestnik | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečeno | leporečeni | leporečena |
| rodilnik | leporečenega | leporečenih | leporečenih |
| dajalnik | leporečenemu | leporečenima | leporečenim |
| tožilnik | leporečeno | leporečeni | leporečena |
| mestnik | pri leporečenem | pri leporečenih | pri leporečenih |
| orodnik | z leporečenim | z leporečenima | z leporečenimi |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | leporečenje |
| rodilnik | leporečenja |
| dajalnik | leporečenju |
| tožilnik | leporečenje |
| mestnik | pri leporečenju |
| orodnik | z leporečenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporečenji |
| rodilnik | leporečenj |
| dajalnik | leporečenjema |
| tožilnik | leporečenji |
| mestnik | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečenja |
| rodilnik | leporečenj |
| dajalnik | leporečenjem |
| tožilnik | leporečenja |
| mestnik | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporečenje | leporečenji | leporečenja |
| rodilnik | leporečenja | leporečenj | leporečenj |
| dajalnik | leporečenju | leporečenjema | leporečenjem |
| tožilnik | leporečenje | leporečenji | leporečenja |
| mestnik | pri leporečenju | pri leporečenjih | pri leporečenjih |
| orodnik | z leporečenjem | z leporečenjema | z leporečenji |
sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | leporéčim |
| 2. oseba | leporéčiš |
| 3. oseba | leporéči |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporéčiva |
| 2. oseba | leporéčita |
| 3. oseba | leporéčita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporéčimo |
| 2. oseba | leporéčite |
| 3. oseba | leporéčijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | leporéčim | leporéčiva | leporéčimo |
| 2. oseba | leporéčiš | leporéčita | leporéčite |
| 3. oseba | leporéči | leporéčita | leporéčijo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | leporéči |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporéčiva |
| 2. oseba | leporéčita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporéčimo |
| 2. oseba | leporéčite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | leporéčiva | leporéčimo |
| 2. oseba | leporéči | leporéčita | leporéčite |
| EDNINA |
| moški spol | leporéčil |
| ženski spol | leporéčila |
| srednji spol | leporéčilo |
| DVOJINA |
| moški spol | leporéčila |
| ženski spol | leporéčili |
| srednji spol | leporéčili |
| MNOŽINA |
| moški spol | leporéčili |
| ženski spol | leporéčile |
| srednji spol | leporéčila |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | leporéčil | leporéčila | leporéčili |
| ženski spol | leporéčila | leporéčili | leporéčile |
| srednji spol | leporéčilo | leporéčili | leporéčila |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporéčen |
| rodilnik | leporéčenega |
| dajalnik | leporéčenemu |
| tožilnik | leporéčen
leporéčenega |
| mestnik | pri leporéčenem |
| orodnik | z leporéčenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporéčena |
| rodilnik | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenima |
| tožilnik | leporéčena |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčeni |
| rodilnik | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenim |
| tožilnik | leporéčene |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčen | leporéčena | leporéčeni |
| rodilnik | leporéčenega | leporéčenih | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenemu | leporéčenima | leporéčenim |
| tožilnik | leporéčen
živo leporéčenega | leporéčena | leporéčene |
| mestnik | pri leporéčenem | pri leporéčenih | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenim | z leporéčenima | z leporéčenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporéčena |
| rodilnik | leporéčene |
| dajalnik | leporéčeni |
| tožilnik | leporéčeno |
| mestnik | pri leporéčeni |
| orodnik | z leporéčeno |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporéčeni |
| rodilnik | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenima |
| tožilnik | leporéčeni |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenjima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčenje |
| rodilnik | leporéčenjih |
| dajalnik | leporéčenjim |
| tožilnik | leporéčenje |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčena | leporéčeni | leporéčenje |
| rodilnik | leporéčene | leporéčenih | leporéčenjih |
| dajalnik | leporéčeni | leporéčenima | leporéčenjim |
| tožilnik | leporéčeno | leporéčeni | leporéčenje |
| mestnik | pri leporéčeni | pri leporéčenih | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčeno | z leporéčenjima | z leporéčenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporéčeno |
| rodilnik | leporéčenega |
| dajalnik | leporéčenemu |
| tožilnik | leporéčeno |
| mestnik | pri leporéčenem |
| orodnik | z leporéčenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporéčeni |
| rodilnik | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenima |
| tožilnik | leporéčeni |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčena |
| rodilnik | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenim |
| tožilnik | leporéčena |
| mestnik | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčeno | leporéčeni | leporéčena |
| rodilnik | leporéčenega | leporéčenih | leporéčenih |
| dajalnik | leporéčenemu | leporéčenima | leporéčenim |
| tožilnik | leporéčeno | leporéčeni | leporéčena |
| mestnik | pri leporéčenem | pri leporéčenih | pri leporéčenih |
| orodnik | z leporéčenim | z leporéčenima | z leporéčenimi |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | leporéčenje |
| rodilnik | leporéčenja |
| dajalnik | leporéčenju |
| tožilnik | leporéčenje |
| mestnik | pri leporéčenju |
| orodnik | z leporéčenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporéčenji |
| rodilnik | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenjema |
| tožilnik | leporéčenji |
| mestnik | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčenja |
| rodilnik | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenjem |
| tožilnik | leporéčenja |
| mestnik | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporéčenje | leporéčenji | leporéčenja |
| rodilnik | leporéčenja | leporéčenj | leporéčenj |
| dajalnik | leporéčenju | leporéčenjema | leporéčenjem |
| tožilnik | leporéčenje | leporéčenji | leporéčenja |
| mestnik | pri leporéčenju | pri leporéčenjih | pri leporéčenjih |
| orodnik | z leporéčenjem | z leporéčenjema | z leporéčenji |
sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čim |
| 2. oseba | leporẹ̑čiš |
| 3. oseba | leporẹ̑či |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čiva |
| 2. oseba | leporẹ̑čita |
| 3. oseba | leporẹ̑čita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑čite |
| 3. oseba | leporẹ̑čijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čim | leporẹ̑čiva | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑čiš | leporẹ̑čita | leporẹ̑čite |
| 3. oseba | leporẹ̑či | leporẹ̑čita | leporẹ̑čijo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | leporẹ́či |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporẹ́čiva |
| 2. oseba | leporẹ́čita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ́čimo |
| 2. oseba | leporẹ́čite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | leporẹ́čiva | leporẹ́čimo |
| 2. oseba | leporẹ́či | leporẹ́čita | leporẹ́čite |
| EDNINA |
| moški spol | leporẹ́čil |
| ženski spol | leporẹ́čila in leporẹ̑čila |
| srednji spol | leporẹ́čilo |
| DVOJINA |
| moški spol | leporẹ́čila |
| ženski spol | leporẹ́čili |
| srednji spol | leporẹ́čili |
| MNOŽINA |
| moški spol | leporẹ́čili |
| ženski spol | leporẹ́čile |
| srednji spol | leporẹ́čila |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | leporẹ́čil | leporẹ́čila | leporẹ́čili |
| ženski spol | leporẹ́čila in leporẹ̑čila | leporẹ́čili | leporẹ́čile |
| srednji spol | leporẹ́čilo | leporẹ́čili | leporẹ́čila |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čen |
| rodilnik | leporẹ̑čenega |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu |
| tožilnik | leporẹ̑čen
leporẹ̑čenega |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem |
| orodnik | z leporẹ̑čenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čen | leporẹ̑čena | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenega | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čen
živo leporẹ̑čenega | leporẹ̑čena | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenim | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čene |
| dajalnik | leporẹ̑čeni |
| tožilnik | leporẹ̑čeno |
| mestnik | pri leporẹ̑čeni |
| orodnik | z leporẹ̑čeno |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑čeni |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čene |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čene |
| rodilnik | leporẹ̑čene | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čeni | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čeno | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeno |
| rodilnik | leporẹ̑čenega |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu |
| tožilnik | leporẹ̑čeno |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem |
| orodnik | z leporẹ̑čenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑ečni |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenega | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑ečni | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenim | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenje |
| rodilnik | leporẹ́čenja |
| dajalnik | leporẹ́čenju |
| tožilnik | leporẹ́čenje |
| mestnik | pri leporẹ́čenju |
| orodnik | z leporẹ́čenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema |
| tožilnik | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ́čenje | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ́čenja | leporẹ̑čenj | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ́čenju | leporẹ́čenjema in leporẹ̑čenjema | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ́čenje | leporẹ́čenji in leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ́čenju | pri leporẹ̑čenjih | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ́čenjem | z leporẹ́čenjema in z leporẹ̑čenjema | z leporẹ̑čenji |
sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čim |
| 2. oseba | leporẹ̑čiš |
| 3. oseba | leporẹ̑či |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čiva |
| 2. oseba | leporẹ̑čita |
| 3. oseba | leporẹ̑čita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑čite |
| 3. oseba | leporẹ̑čijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čim | leporẹ̑čiva | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑čiš | leporẹ̑čita | leporẹ̑čite |
| 3. oseba | leporẹ̑či | leporẹ̑čita | leporẹ̑čijo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | leporẹ̑či |
| DVOJINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čiva |
| 2. oseba | leporẹ̑čita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑čite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | leporẹ̑čiva | leporẹ̑čimo |
| 2. oseba | leporẹ̑či | leporẹ̑čita | leporẹ̑čite |
| EDNINA |
| moški spol | leporẹ̑čil |
| ženski spol | leporẹ̑čila |
| srednji spol | leporẹ̑čilo |
| DVOJINA |
| moški spol | leporẹ̑čila |
| ženski spol | leporẹ̑čili |
| srednji spol | leporẹ̑čili |
| MNOŽINA |
| moški spol | leporẹ̑čili |
| ženski spol | leporẹ̑čile |
| srednji spol | leporẹ̑čila |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | leporẹ̑čil | leporẹ̑čila | leporẹ̑čili |
| ženski spol | leporẹ̑čila | leporẹ̑čili | leporẹ̑čile |
| srednji spol | leporẹ̑čilo | leporẹ̑čili | leporẹ̑čila |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čen |
| rodilnik | leporẹ̑čenega |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu |
| tožilnik | leporẹ̑čen
leporẹ̑čenega |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem |
| orodnik | z leporẹ̑čenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čen | leporẹ̑čena | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenega | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čen
živo leporẹ̑čenega | leporẹ̑čena | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenim | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čene |
| dajalnik | leporẹ̑čeni |
| tožilnik | leporẹ̑čeno |
| mestnik | pri leporẹ̑čeni |
| orodnik | z leporẹ̑čeno |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑čeni |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čene |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čene |
| rodilnik | leporẹ̑čene | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čene |
| mestnik | pri leporẹ̑čeni | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čeno | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeno |
| rodilnik | leporẹ̑čenega |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu |
| tožilnik | leporẹ̑čeno |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem |
| orodnik | z leporẹ̑čenim |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeni |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenima |
| tožilnik | leporẹ̑čeni |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čena |
| rodilnik | leporẹ̑čenega | leporẹ̑čenih | leporẹ̑čenih |
| dajalnik | leporẹ̑čenemu | leporẹ̑čenima | leporẹ̑čenim |
| tožilnik | leporẹ̑čeno | leporẹ̑čeni | leporẹ̑čena |
| mestnik | pri leporẹ̑čenem | pri leporẹ̑čenih | pri leporẹ̑čenih |
| orodnik | z leporẹ̑čenim | z leporẹ̑čenima | z leporẹ̑čenimi |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenje |
| rodilnik | leporẹ̑čenja |
| dajalnik | leporẹ̑čenju |
| tožilnik | leporẹ̑čenje |
| mestnik | pri leporẹ̑čenju |
| orodnik | z leporẹ̑čenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenji |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjema |
| tožilnik | leporẹ̑čenji |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | leporẹ̑čenje | leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| rodilnik | leporẹ̑čenja | leporẹ̑čenj | leporẹ̑čenj |
| dajalnik | leporẹ̑čenju | leporẹ̑čenjema | leporẹ̑čenjem |
| tožilnik | leporẹ̑čenje | leporẹ̑čenji | leporẹ̑čenja |
| mestnik | pri leporẹ̑čenju | pri leporẹ̑čenjih | pri leporẹ̑čenjih |
| orodnik | z leporẹ̑čenjem | z leporẹ̑čenjema | z leporẹ̑čenji |
leporéčiti leporéčim[leporéčiti] ekspresivno lepo, izbrano govoriti, navadno vsebinsko praznoSamo leporeči, noče konfliktov, noče odgovornosti. iz leporek iz ↑lep + ↑reči eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.
Dostopnost