tóžibába tóžibábe[tóžibába] samostalnik ženskega spolaslabšalno kdor (rad) toži► sam. beseda v imenovalniku + glag. V oslovski klopi so tožibabe, s katerimi se večina pogovarja zelo previdno, saj vedo, da jim je tožarjenje v krvi. Nihče ni rad tožibaba. Tisti dedek iz sosednjega bloka, ki je tožibaba, bo lepega dne našel prelepljeno okno. EDNINA |
imenovalnik | tožibaba |
rodilnik | tožibabe |
dajalnik | tožibabi |
tožilnik | tožibabo |
mestnik | pri tožibabi |
orodnik | s tožibabo |
DVOJINA |
imenovalnik | tožibabi |
rodilnik | tožibab |
dajalnik | tožibabama |
tožilnik | tožibabi |
mestnik | pri tožibabah |
orodnik | s tožibabama |
MNOŽINA |
imenovalnik | tožibabe |
rodilnik | tožibab |
dajalnik | tožibabam |
tožilnik | tožibabe |
mestnik | pri tožibabah |
orodnik | s tožibabami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | tožibaba | tožibabi | tožibabe |
rodilnik | tožibabe | tožibab | tožibab |
dajalnik | tožibabi | tožibabama | tožibabam |
tožilnik | tožibabo | tožibabi | tožibabe |
mestnik | pri tožibabi | pri tožibabah | pri tožibabah |
orodnik | s tožibabo | s tožibabama | s tožibabami |
EDNINA |
imenovalnik | tóžibába |
rodilnik | tóžibábe |
dajalnik | tóžibábi |
tožilnik | tóžibábo |
mestnik | pri tóžibábi |
orodnik | s tóžibábo |
DVOJINA |
imenovalnik | tóžibábi |
rodilnik | tóžibáb |
dajalnik | tóžibábama |
tožilnik | tóžibábi |
mestnik | pri tóžibábah |
orodnik | s tóžibábama |
MNOŽINA |
imenovalnik | tóžibábe |
rodilnik | tóžibáb |
dajalnik | tóžibábam |
tožilnik | tóžibábe |
mestnik | pri tóžibábah |
orodnik | s tóžibábami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | tóžibába | tóžibábi | tóžibábe |
rodilnik | tóžibábe | tóžibáb | tóžibáb |
dajalnik | tóžibábi | tóžibábama | tóžibábam |
tožilnik | tóžibábo | tóžibábi | tóžibábe |
mestnik | pri tóžibábi | pri tóžibábah | pri tóžibábah |
orodnik | s tóžibábo | s tóžibábama | s tóžibábami |
EDNINA |
imenovalnik | tọ̑žibába |
rodilnik | tọ̑žibábe |
dajalnik | tọ̑žibábi |
tožilnik | tọ̑žibábo |
mestnik | pri tọ̑žibábi |
orodnik | s tọ̑žibȃbo |
DVOJINA |
imenovalnik | tọ̑žibábi |
rodilnik | tọ̑žibȃb |
dajalnik | tọ̑žibábama |
tožilnik | tọ̑žibábi |
mestnik | pri tọ̑žibábah |
orodnik | s tọ̑žibábama |
MNOŽINA |
imenovalnik | tọ̑žibábe |
rodilnik | tọ̑žibȃb |
dajalnik | tọ̑žibábam |
tožilnik | tọ̑žibábe |
mestnik | pri tọ̑žibábah |
orodnik | s tọ̑žibábami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | tọ̑žibába | tọ̑žibábi | tọ̑žibábe |
rodilnik | tọ̑žibábe | tọ̑žibȃb | tọ̑žibȃb |
dajalnik | tọ̑žibábi | tọ̑žibábama | tọ̑žibábam |
tožilnik | tọ̑žibábo | tọ̑žibábi | tọ̑žibábe |
mestnik | pri tọ̑žibábi | pri tọ̑žibábah | pri tọ̑žibábah |
orodnik | s tọ̑žibȃbo | s tọ̑žibábama | s tọ̑žibábami |
tóžibába tóžibábe[tóžibába] samostalnik ženskega spolaslabšalno kdor (rad) tožiV oslovski klopi so tožibabe, s katerimi se večina pogovarja zelo previdno, saj vedo, da jim je tožarjenje v krvi. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 19. 1. 2025.