góbavka góbavke[góbau̯ka] samostalnik ženskega spolaženska, ki ima gobavostSestra je gobavki zamenjala obvezo in očistila kužno rano.
| EDNINA |
| imenovalnik | gobavka |
| rodilnik | gobavke |
| dajalnik | gobavki |
| tožilnik | gobavko |
| mestnik | pri gobavki |
| orodnik | z gobavko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gobavki |
| rodilnik | gobavk |
| dajalnik | gobavkama |
| tožilnik | gobavki |
| mestnik | pri gobavkah |
| orodnik | z gobavkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gobavke |
| rodilnik | gobavk |
| dajalnik | gobavkam |
| tožilnik | gobavke |
| mestnik | pri gobavkah |
| orodnik | z gobavkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gobavka | gobavki | gobavke |
| rodilnik | gobavke | gobavk | gobavk |
| dajalnik | gobavki | gobavkama | gobavkam |
| tožilnik | gobavko | gobavki | gobavke |
| mestnik | pri gobavki | pri gobavkah | pri gobavkah |
| orodnik | z gobavko | z gobavkama | z gobavkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | góbavka |
| rodilnik | góbavke |
| dajalnik | góbavki |
| tožilnik | góbavko |
| mestnik | pri góbavki |
| orodnik | z góbavko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | góbavki |
| rodilnik | góbavk |
| dajalnik | góbavkama |
| tožilnik | góbavki |
| mestnik | pri góbavkah |
| orodnik | z góbavkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | góbavke |
| rodilnik | góbavk |
| dajalnik | góbavkam |
| tožilnik | góbavke |
| mestnik | pri góbavkah |
| orodnik | z góbavkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | góbavka | góbavki | góbavke |
| rodilnik | góbavke | góbavk | góbavk |
| dajalnik | góbavki | góbavkama | góbavkam |
| tožilnik | góbavko | góbavki | góbavke |
| mestnik | pri góbavki | pri góbavkah | pri góbavkah |
| orodnik | z góbavko | z góbavkama | z góbavkami |
| EDNINA |
| imenovalnik | gọ́bavka |
| rodilnik | gọ́bavke |
| dajalnik | gọ́bavki |
| tožilnik | gọ́bavko |
| mestnik | pri gọ́bavki |
| orodnik | z gọ̑bavko |
| DVOJINA |
| imenovalnik | gọ́bavki |
| rodilnik | gọ̑bavk |
| dajalnik | gọ́bavkama |
| tožilnik | gọ́bavki |
| mestnik | pri gọ́bavkah |
| orodnik | z gọ́bavkama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | gọ́bavke |
| rodilnik | gọ̑bavk |
| dajalnik | gọ́bavkam |
| tožilnik | gọ́bavke |
| mestnik | pri gọ́bavkah |
| orodnik | z gọ́bavkami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | gọ́bavka | gọ́bavki | gọ́bavke |
| rodilnik | gọ́bavke | gọ̑bavk | gọ̑bavk |
| dajalnik | gọ́bavki | gọ́bavkama | gọ́bavkam |
| tožilnik | gọ́bavko | gọ́bavki | gọ́bavke |
| mestnik | pri gọ́bavki | pri gọ́bavkah | pri gọ́bavkah |
| orodnik | z gọ̑bavko | z gọ́bavkama | z gọ́bavkami |
góbavka góbavke[góbau̯ka] samostalnik ženskega spolaženska, ki ima gobavostSestra je gobavki zamenjala obvezo in očistila kužno rano. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.
Dostopnost