skarabêj skarabêja[skarabêj] samostalnik moškega spola1. iz zoologije hrošč črne barve, ki iz živalskih iztrebkov oblikuje kroglico, v katero samica odloži jajčeca, živeč zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Scarabaeus sacer ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Odrasli skarabeji si iz govna naredijo kroglico, ki jo včasih prekrijejo z glino. Egipčani so častili skarabeje, ki so še zdaj ljubljenci entomologov in zbiralcev. 2. okrasni predmet, nakit v obliki ali s podobo tega hrošča► sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku Egipčanski bojevniki so v bitke nosili skarabeje iz ametista, da jih ne bi zadela strela. V Kairu hranijo oprsje Tutankamona s skarabejem iz libijskega stekla v sredini. Na prsih mumije je bil pritrjen krilati hrošč skarabej, okrašen s 336 dragimi kamni. | EDNINA |
| imenovalnik | skarabej |
| rodilnik | skarabeja |
| dajalnik | skarabeju |
| tožilnik | skarabeja |
| mestnik | pri skarabeju |
| orodnik | s skarabejem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | skarabeja |
| rodilnik | skarabejev |
| dajalnik | skarabejema |
| tožilnik | skarabeja |
| mestnik | pri skarabejih |
| orodnik | s skarabejema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabeji |
| rodilnik | skarabejev |
| dajalnik | skarabejem |
| tožilnik | skarabeje |
| mestnik | pri skarabejih |
| orodnik | s skarabeji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabej | skarabeja | skarabeji |
| rodilnik | skarabeja | skarabejev | skarabejev |
| dajalnik | skarabeju | skarabejema | skarabejem |
| tožilnik | skarabeja | skarabeja | skarabeje |
| mestnik | pri skarabeju | pri skarabejih | pri skarabejih |
| orodnik | s skarabejem | s skarabejema | s skarabeji |
| EDNINA |
| imenovalnik | skarabêj |
| rodilnik | skarabêja |
| dajalnik | skarabêju |
| tožilnik | skarabêja |
| mestnik | pri skarabêju |
| orodnik | s skarabêjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | skarabêja |
| rodilnik | skarabêjev |
| dajalnik | skarabêjema |
| tožilnik | skarabêja |
| mestnik | pri skarabêjih |
| orodnik | s skarabêjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabêji |
| rodilnik | skarabêjev |
| dajalnik | skarabêjem |
| tožilnik | skarabêje |
| mestnik | pri skarabêjih |
| orodnik | s skarabêji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabêj | skarabêja | skarabêji |
| rodilnik | skarabêja | skarabêjev | skarabêjev |
| dajalnik | skarabêju | skarabêjema | skarabêjem |
| tožilnik | skarabêja | skarabêja | skarabêje |
| mestnik | pri skarabêju | pri skarabêjih | pri skarabêjih |
| orodnik | s skarabêjem | s skarabêjema | s skarabêji |
| EDNINA |
| imenovalnik | skarabȇj |
| rodilnik | skarabȇja |
| dajalnik | skarabȇju |
| tožilnik | skarabȇja |
| mestnik | pri skarabȇju |
| orodnik | s skarabȇjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | skarabȇja |
| rodilnik | skarabȇjev |
| dajalnik | skarabȇjema |
| tožilnik | skarabȇja |
| mestnik | pri skarabȇjih |
| orodnik | s skarabȇjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabȇji |
| rodilnik | skarabȇjev |
| dajalnik | skarabȇjem |
| tožilnik | skarabȇje |
| mestnik | pri skarabȇjih |
| orodnik | s skarabȇji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | skarabȇj | skarabȇja | skarabȇji |
| rodilnik | skarabȇja | skarabȇjev | skarabȇjev |
| dajalnik | skarabȇju | skarabȇjema | skarabȇjem |
| tožilnik | skarabȇja | skarabȇja | skarabȇje |
| mestnik | pri skarabȇju | pri skarabȇjih | pri skarabȇjih |
| orodnik | s skarabȇjem | s skarabȇjema | s skarabȇji |
skarabêj skarabêja[skarabêj] samostalnik moškega spola1. iz zoologije hrošč črne barve, ki iz živalskih iztrebkov oblikuje kroglico, v katero samica odloži jajčeca, živeč zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Scarabaeus sacer Odrasli skarabeji si iz govna naredijo kroglico, ki jo včasih prekrijejo z glino. 2. okrasni predmet, nakit v obliki ali s podobo tega hroščaEgipčanski bojevniki so v bitke nosili skarabeje iz ametista, da jih ne bi zadela strela. prevzeto prek (nem. Skarabäus in) lat. scarabaeus ‛hrošč’ iz gr. kā́rabos ‛morski rak’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 16. 12. 2024.
Dostopnost