1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi► sam. beseda v imenovalniku + glag. - ● dete, dojenček veka ● otrok veka
Pred seboj je potiskala otroški voziček, v katerem je vekal dojenček. V zgornjem nadstropju je na ves glas vekal otrok. Tu je bilo polno otrok vseh starosti. Nekateri so milo vekali, ker so se v zmešnjavi ločili od svojih staršev. Dejala je, da je najprej mislila, da v zabojniku veka kak mucek. 2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjemVladajoča kasta se na tronu v soncu oblasti sonči in veka, da ji nekdo zarotniško namerno podtika sence, čeprav jih sama meče naokoli. Pred Evropsko unijo ne boste vekali in stokali, da je slabo samo pri nas. 3. ekspresivno prihajati iz rodilPoročila se je in na svet so pričeli vekati otroci. Za pusta se ženijo, za svetega Martina pa že otroci vekajo. sedanjik
EDNINA |
1. oseba | vekam |
2. oseba | vekaš |
3. oseba | veka |
DVOJINA |
1. oseba | vekava |
2. oseba | vekata |
3. oseba | vekata |
MNOŽINA |
1. oseba | vekamo |
2. oseba | vekate |
3. oseba | vekajo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | vekam | vekava | vekamo |
2. oseba | vekaš | vekata | vekate |
3. oseba | veka | vekata | vekajo |
velelnik
EDNINA |
1. oseba | |
2. oseba | vekaj |
DVOJINA |
1. oseba | vekajva |
2. oseba | vekajta |
MNOŽINA |
1. oseba | vekajmo |
2. oseba | vekajte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | | vekajva | vekajmo |
2. oseba | vekaj | vekajta | vekajte |
EDNINA |
moški spol | vekal |
ženski spol | vekala |
srednji spol | vekalo |
DVOJINA |
moški spol | vekala |
ženski spol | vekali |
srednji spol | vekali |
MNOŽINA |
moški spol | vekali |
ženski spol | vekale |
srednji spol | vekala |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
moški spol | vekal | vekala | vekali |
ženski spol | vekala | vekali | vekale |
srednji spol | vekalo | vekali | vekala |
EDNINA |
imenovalnik | vekajoč |
rodilnik | vekajočega |
dajalnik | vekajočemu |
tožilnik | vekajoč vekajočega |
mestnik | pri vekajočem |
orodnik | z vekajočim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajoča |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočima |
tožilnik | vekajoča |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoči |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočim |
tožilnik | vekajoče |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoč | vekajoča | vekajoči |
rodilnik | vekajočega | vekajočih | vekajočih |
dajalnik | vekajočemu | vekajočima | vekajočim |
tožilnik | vekajoč živo vekajočega | vekajoča | vekajoče |
mestnik | pri vekajočem | pri vekajočih | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočim | z vekajočima | z vekajočimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajoča |
rodilnik | vekajoče |
dajalnik | vekajoči |
tožilnik | vekajočo |
mestnik | pri vekajoči |
orodnik | z vekajočo |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajoči |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočima |
tožilnik | vekajoči |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoče |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočim |
tožilnik | vekajoče |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoča | vekajoči | vekajoče |
rodilnik | vekajoče | vekajočih | vekajočih |
dajalnik | vekajoči | vekajočima | vekajočim |
tožilnik | vekajočo | vekajoči | vekajoče |
mestnik | pri vekajoči | pri vekajočih | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočo | z vekajočima | z vekajočimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajoče |
rodilnik | vekajočega |
dajalnik | vekajočemu |
tožilnik | vekajoče |
mestnik | pri vekajočem |
orodnik | z vekajočim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajoči |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočima |
tožilnik | vekajoči |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoča |
rodilnik | vekajočih |
dajalnik | vekajočim |
tožilnik | vekajoča |
mestnik | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajoče | vekajoči | vekajoča |
rodilnik | vekajočega | vekajočih | vekajočih |
dajalnik | vekajočemu | vekajočima | vekajočim |
tožilnik | vekajoče | vekajoči | vekajoča |
mestnik | pri vekajočem | pri vekajočih | pri vekajočih |
orodnik | z vekajočim | z vekajočima | z vekajočimi |
GLAGOLNIK
EDNINA |
imenovalnik | vekanje |
rodilnik | vekanja |
dajalnik | vekanju |
tožilnik | vekanje |
mestnik | pri vekanju |
orodnik | z vekanjem |
DVOJINA |
imenovalnik | vekanji |
rodilnik | vekanj |
dajalnik | vekanjema |
tožilnik | vekanji |
mestnik | pri vekanjih |
orodnik | z vekanjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekanja |
rodilnik | vekanj |
dajalnik | vekanjem |
tožilnik | vekanja |
mestnik | pri vekanjih |
orodnik | z vekanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekanje | vekanji | vekanja |
rodilnik | vekanja | vekanj | vekanj |
dajalnik | vekanju | vekanjema | vekanjem |
tožilnik | vekanje | vekanji | vekanja |
mestnik | pri vekanju | pri vekanjih | pri vekanjih |
orodnik | z vekanjem | z vekanjema | z vekanji |
sedanjik
EDNINA |
1. oseba | vékam |
2. oseba | vékaš |
3. oseba | véka |
DVOJINA |
1. oseba | vékava |
2. oseba | vékata |
3. oseba | vékata |
MNOŽINA |
1. oseba | vékamo |
2. oseba | vékate |
3. oseba | vékajo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | vékam | vékava | vékamo |
2. oseba | vékaš | vékata | vékate |
3. oseba | véka | vékata | vékajo |
velelnik
EDNINA |
1. oseba | |
2. oseba | vékaj |
DVOJINA |
1. oseba | vékajva |
2. oseba | vékajta |
MNOŽINA |
1. oseba | vékajmo |
2. oseba | vékajte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | | vékajva | vékajmo |
2. oseba | vékaj | vékajta | vékajte |
EDNINA |
moški spol | vékal |
ženski spol | vékala |
srednji spol | vékalo |
DVOJINA |
moški spol | vékala |
ženski spol | vékali |
srednji spol | vékali |
MNOŽINA |
moški spol | vékali |
ženski spol | vékale |
srednji spol | vékala |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
moški spol | vékal | vékala | vékali |
ženski spol | vékala | vékali | vékale |
srednji spol | vékalo | vékali | vékala |
EDNINA |
imenovalnik | vekajóč |
rodilnik | vekajóčega |
dajalnik | vekajóčemu |
tožilnik | vekajóč vekajóčega |
mestnik | pri vekajóčem |
orodnik | z vekajóčim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajóča |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčima |
tožilnik | vekajóča |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóči |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčim |
tožilnik | vekajóče |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóč | vekajóča | vekajóči |
rodilnik | vekajóčega | vekajóčih | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčemu | vekajóčima | vekajóčim |
tožilnik | vekajóč živo vekajóčega | vekajóča | vekajóče |
mestnik | pri vekajóčem | pri vekajóčih | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčim | z vekajóčima | z vekajóčimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajóča |
rodilnik | vekajóče |
dajalnik | vekajóči |
tožilnik | vekajóčo |
mestnik | pri vekajóči |
orodnik | z vekajóčo |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajóči |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčima |
tožilnik | vekajóči |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóče |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčim |
tožilnik | vekajóče |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóča | vekajóči | vekajóče |
rodilnik | vekajóče | vekajóčih | vekajóčih |
dajalnik | vekajóči | vekajóčima | vekajóčim |
tožilnik | vekajóčo | vekajóči | vekajóče |
mestnik | pri vekajóči | pri vekajóčih | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčo | z vekajóčima | z vekajóčimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajóče |
rodilnik | vekajóčega |
dajalnik | vekajóčemu |
tožilnik | vekajóče |
mestnik | pri vekajóčem |
orodnik | z vekajóčim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajóči |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčima |
tožilnik | vekajóči |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóča |
rodilnik | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčim |
tožilnik | vekajóča |
mestnik | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajóče | vekajóči | vekajóča |
rodilnik | vekajóčega | vekajóčih | vekajóčih |
dajalnik | vekajóčemu | vekajóčima | vekajóčim |
tožilnik | vekajóče | vekajóči | vekajóča |
mestnik | pri vekajóčem | pri vekajóčih | pri vekajóčih |
orodnik | z vekajóčim | z vekajóčima | z vekajóčimi |
GLAGOLNIK
EDNINA |
imenovalnik | vékanje |
rodilnik | vékanja |
dajalnik | vékanju |
tožilnik | vékanje |
mestnik | pri vékanju |
orodnik | z vékanjem |
DVOJINA |
imenovalnik | vékanji |
rodilnik | vékanj |
dajalnik | vékanjema |
tožilnik | vékanji |
mestnik | pri vékanjih |
orodnik | z vékanjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vékanja |
rodilnik | vékanj |
dajalnik | vékanjem |
tožilnik | vékanja |
mestnik | pri vékanjih |
orodnik | z vékanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vékanje | vékanji | vékanja |
rodilnik | vékanja | vékanj | vékanj |
dajalnik | vékanju | vékanjema | vékanjem |
tožilnik | vékanje | vékanji | vékanja |
mestnik | pri vékanju | pri vékanjih | pri vékanjih |
orodnik | z vékanjem | z vékanjema | z vékanji |
sedanjik
EDNINA |
1. oseba | vẹ́kam |
2. oseba | vẹ́kaš |
3. oseba | vẹ́ka |
DVOJINA |
1. oseba | vẹ́kava |
2. oseba | vẹ́kata |
3. oseba | vẹ́kata |
MNOŽINA |
1. oseba | vẹ́kamo |
2. oseba | vẹ́kate |
3. oseba | vẹ́kajo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | vẹ́kam | vẹ́kava | vẹ́kamo |
2. oseba | vẹ́kaš | vẹ́kata | vẹ́kate |
3. oseba | vẹ́ka | vẹ́kata | vẹ́kajo |
velelnik
EDNINA |
1. oseba | |
2. oseba | vẹ́kaj |
DVOJINA |
1. oseba | vẹ́kajva |
2. oseba | vẹ́kajta |
MNOŽINA |
1. oseba | vẹ́kajmo |
2. oseba | vẹ́kajte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
1. oseba | | vẹ́kajva | vẹ́kajmo |
2. oseba | vẹ́kaj | vẹ́kajta | vẹ́kajte |
EDNINA |
moški spol | vẹ́kal |
ženski spol | vẹ́kala in vẹ̑kala |
srednji spol | vẹ́kalo |
DVOJINA |
moški spol | vẹ́kala |
ženski spol | vẹ́kali |
srednji spol | vẹ́kali |
MNOŽINA |
moški spol | vẹ́kali |
ženski spol | vẹ́kale |
srednji spol | vẹ́kala |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
moški spol | vẹ́kal | vẹ́kala | vẹ́kali |
ženski spol | vẹ́kala in vẹ̑kala | vẹ́kali | vẹ́kale |
srednji spol | vẹ́kalo | vẹ́kali | vẹ́kala |
EDNINA |
imenovalnik | vekajọ́č tudi vekajọ̑č |
rodilnik | vekajọ́čega |
dajalnik | vekajọ́čemu |
tožilnik | vekajọ́č tudi vekajọ̑č vekajọ́čega |
mestnik | pri vekajọ́čem |
orodnik | z vekajọ́čim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajọ́ča |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čima |
tožilnik | vekajọ́ča |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́či |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́če |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́č tudi vekajọ̑č | vekajọ́ča | vekajọ́či |
rodilnik | vekajọ́čega | vekajọ́čih | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čemu | vekajọ́čima | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́č tudi vekajọ̑č živo vekajọ́čega | vekajọ́ča | vekajọ́če |
mestnik | pri vekajọ́čem | pri vekajọ́čih | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čim | z vekajọ́čima | z vekajọ́čimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajọ́ča |
rodilnik | vekajọ́če |
dajalnik | vekajọ́či |
tožilnik | vekajọ́čo |
mestnik | pri vekajọ́či |
orodnik | z vekajọ́čo |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajọ́či |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čima |
tožilnik | vekajọ́či |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́če |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́če |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́ča | vekajọ́či | vekajọ́če |
rodilnik | vekajọ́če | vekajọ́čih | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́či | vekajọ́čima | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́čo | vekajọ́či | vekajọ́če |
mestnik | pri vekajọ́či | pri vekajọ́čih | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čo | z vekajọ́čima | z vekajọ́čimi |
EDNINA |
imenovalnik | vekajọ́če |
rodilnik | vekajọ́čega |
dajalnik | vekajọ́čemu |
tožilnik | vekajọ́če |
mestnik | pri vekajọ́čem |
orodnik | z vekajọ́čim |
DVOJINA |
imenovalnik | vekajọ́či |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čima |
tožilnik | vekajọ́či |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čima |
MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́ča |
rodilnik | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́ča |
mestnik | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čimi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vekajọ́če | vekajọ́či | vekajọ́ča |
rodilnik | vekajọ́čega | vekajọ́čih | vekajọ́čih |
dajalnik | vekajọ́čemu | vekajọ́čima | vekajọ́čim |
tožilnik | vekajọ́če | vekajọ́či | vekajọ́ča |
mestnik | pri vekajọ́čem | pri vekajọ́čih | pri vekajọ́čih |
orodnik | z vekajọ́čim | z vekajọ́čima | z vekajọ́čimi |
GLAGOLNIK
EDNINA |
imenovalnik | vẹ́kanje |
rodilnik | vẹ́kanja |
dajalnik | vẹ́kanju |
tožilnik | vẹ́kanje |
mestnik | pri vẹ́kanju |
orodnik | z vẹ́kanjem |
DVOJINA |
imenovalnik | vẹ́kanji in vẹ̑kanji |
rodilnik | vẹ̑kanj |
dajalnik | vẹ́kanjema in vẹ̑kanjema |
tožilnik | vẹ́kanji in vẹ̑kanji |
mestnik | pri vẹ̑kanjih |
orodnik | z vẹ́kanjema in z vẹ̑kanjema |
MNOŽINA |
imenovalnik | vẹ̑kanja |
rodilnik | vẹ̑kanj |
dajalnik | vẹ̑kanjem |
tožilnik | vẹ̑kanja |
mestnik | pri vẹ̑kanjih |
orodnik | z vẹ̑kanji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | vẹ́kanje | vẹ́kanji in vẹ̑kanji | vẹ̑kanja |
rodilnik | vẹ́kanja | vẹ̑kanj | vẹ̑kanj |
dajalnik | vẹ́kanju | vẹ́kanjema in vẹ̑kanjema | vẹ̑kanjem |
tožilnik | vẹ́kanje | vẹ́kanji in vẹ̑kanji | vẹ̑kanja |
mestnik | pri vẹ́kanju | pri vẹ̑kanjih | pri vẹ̑kanjih |
orodnik | z vẹ́kanjem | z vẹ́kanjema in z vẹ̑kanjema | z vẹ̑kanji |
= nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *vę, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ... 1. ekspresivno izražati čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasoviPred seboj je potiskala otroški voziček, v katerem je vekal dojenček. 2. ekspresivno izražati nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjemVladajoča kasta se na tronu v soncu oblasti sonči in veka, da ji nekdo zarotniško namerno podtika sence, čeprav jih sama meče naokoli. 3. ekspresivno prihajati iz rodilPoročila se je in na svet so pričeli vekati otroci. = nar. hrv., srb. vékati ‛vreščati’, rus. vjákatь ‛jokati, čvekati’, iz onomatopeje pslov. *vę, ki posnema pri jokanju nastale glasove - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.