zažvrgoléti zažvrgolím[zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice► sam. beseda v imenovalniku + glag. - ● ptica, ptiček zažvrgoli
V gozdu za nami je na kratko zažvrgolela skrita nočna ptica. Kanarček je zažvrgolel kot vsako jutro, se pretegnil in se z radovednimi očmi ozrl po kakšni čebeli ali metulju. ► prisl. + glag. Na klopco, kjer sta sedela, je iz bližnjega drevesa priletela ptička in veselo zažvrgolela svojo pesmico. Že v zgodnji spomladi nam bodo ptice lepo zažvrgolele, kar nam bo razveselilo srce in polepšalo jutra. 1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokomV sosednji sobi je nekaj zapiskalo in zažvrgolelo. Takoj sem prepoznal sinov mobitel.
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom► prisl. + glag. »Počakajte, gospod doktor je ravno zadržan. Ima pacienta,« je prijazno zažvrgolela dežurna sestra. »Pridi, ljubica, prihranili smo ti kosilo,« je sladko zažvrgolela in ji naložila zvrhan krožnik. »Oh, kako sem vesela,« je zažvrgolela v telefonsko slušalko. Ko sem ji to povedal, je zaplesala in zažvrgolela zahvalo. sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | zažvrgolim |
| 2. oseba | zažvrgoliš |
| 3. oseba | zažvrgoli |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgoliva |
| 2. oseba | zažvrgolita |
| 3. oseba | zažvrgolita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgolite |
| 3. oseba | zažvrgolijo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolim | zažvrgoliva | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgoliš | zažvrgolita | zažvrgolite |
| 3. oseba | zažvrgoli | zažvrgolita | zažvrgolijo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgoli |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgoliva |
| 2. oseba | zažvrgolita |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgolite |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | zažvrgoliva | zažvrgolimo |
| 2. oseba | zažvrgoli | zažvrgolita | zažvrgolite |
| EDNINA |
| moški spol | zažvrgolel |
| ženski spol | zažvrgolela |
| srednji spol | zažvrgolelo |
| DVOJINA |
| moški spol | zažvrgolela |
| ženski spol | zažvrgoleli |
| srednji spol | zažvrgoleli |
| MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgoleli |
| ženski spol | zažvrgolele |
| srednji spol | zažvrgolela |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgolel | zažvrgolela | zažvrgoleli |
| ženski spol | zažvrgolela | zažvrgoleli | zažvrgolele |
| srednji spol | zažvrgolelo | zažvrgoleli | zažvrgolela |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | zažvrgolenje |
| rodilnik | zažvrgolenja |
| dajalnik | zažvrgolenju |
| tožilnik | zažvrgolenje |
| mestnik | pri zažvrgolenju |
| orodnik | z zažvrgolenjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zažvrgolenji |
| rodilnik | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenjema |
| tožilnik | zažvrgolenji |
| mestnik | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolenja |
| rodilnik | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenjem |
| tožilnik | zažvrgolenja |
| mestnik | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolenje | zažvrgolenji | zažvrgolenja |
| rodilnik | zažvrgolenja | zažvrgolenj | zažvrgolenj |
| dajalnik | zažvrgolenju | zažvrgolenjema | zažvrgolenjem |
| tožilnik | zažvrgolenje | zažvrgolenji | zažvrgolenja |
| mestnik | pri zažvrgolenju | pri zažvrgolenjih | pri zažvrgolenjih |
| orodnik | z zažvrgolenjem | z zažvrgolenjema | z zažvrgolenji |
namenilnik
zažvrgolèt in zažvrgolét
sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | zažvrgolím |
| 2. oseba | zažvrgolíš |
| 3. oseba | zažvrgolí |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| 3. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolím | zažvrgolíva | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíš | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolí | zažvrgolíta | zažvrgolíjo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgôli |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | zažvrgolíva | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgôli | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
| EDNINA |
| moški spol | zažvrgolèl in zažvrgolél |
| ženski spol | zažvrgoléla |
| srednji spol | zažvrgolélo |
| DVOJINA |
| moški spol | zažvrgoléla |
| ženski spol | zažvrgoléli |
| srednji spol | zažvrgoléli |
| MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgoléli |
| ženski spol | zažvrgoléle |
| srednji spol | zažvrgoléla |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgolèl in zažvrgolél | zažvrgoléla | zažvrgoléli |
| ženski spol | zažvrgoléla | zažvrgoléli | zažvrgoléle |
| srednji spol | zažvrgolélo | zažvrgoléli | zažvrgoléla |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | zažvrgolênje |
| rodilnik | zažvrgolênja |
| dajalnik | zažvrgolênju |
| tožilnik | zažvrgolênje |
| mestnik | pri zažvrgolênju |
| orodnik | z zažvrgolênjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zažvrgolênji |
| rodilnik | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênjema |
| tožilnik | zažvrgolênji |
| mestnik | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolênja |
| rodilnik | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênjem |
| tožilnik | zažvrgolênja |
| mestnik | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolênje | zažvrgolênji | zažvrgolênja |
| rodilnik | zažvrgolênja | zažvrgolênj | zažvrgolênj |
| dajalnik | zažvrgolênju | zažvrgolênjema | zažvrgolênjem |
| tožilnik | zažvrgolênje | zažvrgolênji | zažvrgolênja |
| mestnik | pri zažvrgolênju | pri zažvrgolênjih | pri zažvrgolênjih |
| orodnik | z zažvrgolênjem | z zažvrgolênjema | z zažvrgolênji |
namenilnik
zažvrgolȅt in zažvrgolẹ̑t
sedanjik
| EDNINA |
| 1. oseba | zažvrgolím |
| 2. oseba | zažvrgolíš |
| 3. oseba | zažvrgolí |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgolíva |
| 2. oseba | zažvrgolíta |
| 3. oseba | zažvrgolíta |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolíjo |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolím | zažvrgolíva | zažvrgolímo |
| 2. oseba | zažvrgolíš | zažvrgolíta | zažvrgolíte |
| 3. oseba | zažvrgolí | zažvrgolíta | zažvrgolíjo |
velelnik
| EDNINA |
| 1. oseba | |
| 2. oseba | zažvrgóli |
| DVOJINA |
| 1. oseba | zažvrgolȋva |
| 2. oseba | zažvrgolȋta |
| MNOŽINA |
| 1. oseba | zažvrgolȋmo |
| 2. oseba | zažvrgolȋte |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| 1. oseba | | zažvrgolȋva | zažvrgolȋmo |
| 2. oseba | zažvrgóli | zažvrgolȋta | zažvrgolȋte |
| EDNINA |
| moški spol | zažvrgolȅl in zažvrgolẹ̑l |
| ženski spol | zažvrgolẹ́la in zažvrgolẹ̑la |
| srednji spol | zažvrgolẹ́lo |
| DVOJINA |
| moški spol | zažvrgolẹ́la |
| ženski spol | zažvrgolẹ́li |
| srednji spol | zažvrgolẹ́li |
| MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgolẹ́li |
| ženski spol | zažvrgolẹ́le |
| srednji spol | zažvrgolẹ́la |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| moški spol | zažvrgolȅl in zažvrgolẹ̑l | zažvrgolẹ́la | zažvrgolẹ́li |
| ženski spol | zažvrgolẹ́la in zažvrgolẹ̑la | zažvrgolẹ́li | zažvrgolẹ́le |
| srednji spol | zažvrgolẹ́lo | zažvrgolẹ́li | zažvrgolẹ́la |
GLAGOLNIK
| EDNINA |
| imenovalnik | zažvrgolénje |
| rodilnik | zažvrgolénja |
| dajalnik | zažvrgolénju |
| tožilnik | zažvrgolénje |
| mestnik | pri zažvrgolénju |
| orodnik | z zažvrgolénjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji |
| rodilnik | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénjema in zažvrgolȇnjema |
| tožilnik | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji |
| mestnik | pri zažvrgolénjih in pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénjema in z zažvrgolȇnjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| rodilnik | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénjem tudi zažvrgolȇnjem |
| tožilnik | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| mestnik | pri zažvrgolénjih tudi pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénji tudi z zažvrgolȇnji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | zažvrgolénje | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| rodilnik | zažvrgolénja | zažvrgolȇnj | zažvrgolȇnj |
| dajalnik | zažvrgolénju | zažvrgolénjema in zažvrgolȇnjema | zažvrgolénjem tudi zažvrgolȇnjem |
| tožilnik | zažvrgolénje | zažvrgolénji in zažvrgolȇnji | zažvrgolénja tudi zažvrgolȇnja |
| mestnik | pri zažvrgolénju | pri zažvrgolénjih in pri zažvrgolȇnjih | pri zažvrgolénjih tudi pri zažvrgolȇnjih |
| orodnik | z zažvrgolénjem | z zažvrgolénjema in z zažvrgolȇnjema | z zažvrgolénji tudi z zažvrgolȇnji |
zažvrgoléti zažvrgolím[zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za pticeV gozdu za nami je na kratko zažvrgolela skrita nočna ptica.1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokomV sosednji sobi je nekaj zapiskalo in zažvrgolelo. Takoj sem prepoznal sinov mobitel. 1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom»Počakajte, gospod doktor je ravno zadržan. Ima pacienta,« je prijazno zažvrgolela dežurna sestra. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 22. 3. 2025.
Dostopnost