1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom► glag. + sam. beseda v tožilniku Vesela je, ko ga vidi, in mu daje buc z glavo. Daje buce z glavo in uživa v božanju.
- ● dajati, delati buc
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikomPožgečkajva ga. Buc, buc, buc. Buci buci buc, oh, kako si srčkan.
2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega»Buc!« pravi, če zadene ob kak rob in to je pogostokrat.
| EDNINA | |
| imenovalnik | buc |
| rodilnik | buca |
| dajalnik | bucu |
| tožilnik | buc |
| mestnik | pri bucu |
| orodnik | z bucem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | buca |
| rodilnik | bucev |
| dajalnik | bucema |
| tožilnik | buca |
| mestnik | pri bucih |
| orodnik | z bucema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | buci |
| rodilnik | bucev |
| dajalnik | bucem |
| tožilnik | buce |
| mestnik | pri bucih |
| orodnik | z buci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | buc | buca | buci |
| rodilnik | buca | bucev | bucev |
| dajalnik | bucu | bucema | bucem |
| tožilnik | buc | buca | buce |
| mestnik | pri bucu | pri bucih | pri bucih |
| orodnik | z bucem | z bucema | z buci |
IZBERI DVOJNICO
| EDNINA | |
| imenovalnik | búc |
| rodilnik | búca |
| dajalnik | búcu |
| tožilnik | búc |
| mestnik | pri búcu |
| orodnik | z búcem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | búca |
| rodilnik | búcev |
| dajalnik | búcema |
| tožilnik | búca |
| mestnik | pri búcih |
| orodnik | z búcema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | búci |
| rodilnik | búcev |
| dajalnik | búcem |
| tožilnik | búce |
| mestnik | pri búcih |
| orodnik | z búci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | búc | búca | búci |
| rodilnik | búca | búcev | búcev |
| dajalnik | búcu | búcema | búcem |
| tožilnik | búc | búca | búce |
| mestnik | pri búcu | pri búcih | pri búcih |
| orodnik | z búcem | z búcema | z búci |
| EDNINA | |
| imenovalnik | bùc |
| rodilnik | búca |
| dajalnik | búcu |
| tožilnik | bùc |
| mestnik | pri búcu |
| orodnik | z búcem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | búca |
| rodilnik | búcev |
| dajalnik | búcema |
| tožilnik | búca |
| mestnik | pri búcih |
| orodnik | z búcema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | búci |
| rodilnik | búcev |
| dajalnik | búcem |
| tožilnik | búce |
| mestnik | pri búcih |
| orodnik | z búci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | bùc | búca | búci |
| rodilnik | búca | búcev | búcev |
| dajalnik | búcu | búcema | búcem |
| tožilnik | bùc | búca | búce |
| mestnik | pri búcu | pri búcih | pri búcih |
| orodnik | z búcem | z búcema | z búci |
IZBERI DVOJNICO
| EDNINA | |
| imenovalnik | bȗc |
| rodilnik | bȗca |
| dajalnik | bȗcu |
| tožilnik | bȗc |
| mestnik | pri bȗcu |
| orodnik | z bȗcem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | bȗca |
| rodilnik | bȗcev |
| dajalnik | bȗcema |
| tožilnik | bȗca |
| mestnik | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗcema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | bȗci |
| rodilnik | bȗcev |
| dajalnik | bȗcem |
| tožilnik | bȗce |
| mestnik | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | bȗc | bȗca | bȗci |
| rodilnik | bȗca | bȗcev | bȗcev |
| dajalnik | bȗcu | bȗcema | bȗcem |
| tožilnik | bȗc | bȗca | bȗce |
| mestnik | pri bȗcu | pri bȗcih | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗcem | z bȗcema | z bȗci |
| EDNINA | |
| imenovalnik | bȕc |
| rodilnik | bȗca |
| dajalnik | bȗcu |
| tožilnik | bȕc |
| mestnik | pri bȗcu |
| orodnik | z bȗcem |
| DVOJINA | |
| imenovalnik | bȗca |
| rodilnik | bȗcev |
| dajalnik | bȗcema |
| tožilnik | bȗca |
| mestnik | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗcema |
| MNOŽINA | |
| imenovalnik | bȗci |
| rodilnik | bȗcev |
| dajalnik | bȗcem |
| tožilnik | bȗce |
| mestnik | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗci |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
| imenovalnik | bȕc | bȗca | bȗci |
| rodilnik | bȗca | bȗcev | bȗcev |
| dajalnik | bȗcu | bȗcema | bȗcem |
| tožilnik | bȕc | bȗca | bȗce |
| mestnik | pri bȗcu | pri bȗcih | pri bȗcih |
| orodnik | z bȗcem | z bȗcema | z bȗci |
1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokomVesela je, ko ga vidi, in mu daje buc z glavo.
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikomPožgečkajva ga. Buc, buc, buc.
2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega»Buc!« pravi, če zadene ob kak rob in to je pogostokrat.
Dostopnost