1. uporablja se pri čaranju, ko govorec izrazi zahtevo, da se kaka stvar spremeni, pojavi, izgineČiračara, hokuspokus in rutica izgine! Ko si je zaželela štedilnik, je vzela čarobno paličico iz omare, rekla čiračara – binkole bankole in že je dobila štedilnik.
2. ekspresivno ponazarja nenadno, nepričakovano spremembo, pojavitev, izginotje česaČiračara, glej ga rdečega zajčka, kako skoči iz črnega klobuka.
3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudežaRes je, da ves ta čiračara človeka zelo zaposli, kar je vsekakor pomembno. Na skrajnem jugu vstopajo v novo leto brez čarovniških čiračar lokalnih vračev, torej povsem običajno, na zabavah. Čeprav ne ena ne druga ne verjameva v čirečare, sva bili nad najinim vedeževalcem navdušeni.
3.1. kot samostalnik, ekspresivno neučinkovito, navadno etično, moralno, zakonsko vprašljivo dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmerZakonodajni čiračara je temeljil le na dveh potezah. Ob tem si je vlada izmislila še eno proračunsko čiračaro.
4. kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna kriva črtaKazalec je pomakal v razlito vino in risal po mizi čudne čirečare. Vhoda za čolne ni bilo, sonce pa je že takrat slikalo svoje fantastične modre čirečare skozi sifon.
5. kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna moč, a mu je govorec ne priznavaČeprav smo v imenu zdravnikov prosili, naj ne kličejo ljudje, ki bi ponujali čiračara rešitve, je bilo žal prav takih največ. Največ obiskovalcev smo opazili pri zeliščarici, kjer so jih zanimale predvsem stekleničke s čiračara vsebino.
1. uporablja se pri čaranju, ko govorec izrazi zahtevo, da se kaka stvar spremeni, pojavi, izgineČiračara, hokuspokus in rutica izgine!
2. ekspresivno ponazarja nenadno, nepričakovano spremembo, pojavitev, izginotje česaČiračara, glej ga rdečega zajčka, kako skoči iz črnega klobuka.
3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudežaRes je, da ves ta čiračara človeka zelo zaposli, kar je vsekakor pomembno.
3.1. kot samostalnik, ekspresivno neučinkovito, navadno etično, moralno, zakonsko vprašljivo dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmerZakonodajni čiračara je temeljil le na dveh potezah.
4. kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna kriva črtaKazalec je pomakal v razlito vino in risal po mizi čudne čirečare.
5. kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna moč, a mu je govorec ne priznavaČeprav smo v imenu zdravnikov prosili, naj ne kličejo ljudje, ki bi ponujali čiračara rešitve, je bilo žal prav takih največ.
Dostopnost