samostalnik moškega spola1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, cvetači, ohrovtu► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● izrezati, odrezati kocen ● odstraniti kocen
Ohrovtovo glavo narežemo na četrtine, kocen izrežemo in zavržemo. Gomolj koprca operemo, odstranimo kocen in ga na drobno narežemo. V zrelosti ima rastlina zelja glavo, vehe, vreteno, kocen in korenine. Sarme v lonec zložimo v obliki kroga, na sredino vložimo zeljni kocen in vse skupaj prekrijemo z ostankom kislega zelja. 2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk► glag. + sam. beseda v tožilniku Gobe dobro operemo in jim odrežemo kocene. Klobuke zrežemo po dolgem, kocene pa na tanke rezine. | EDNINA |
| imenovalnik | kocen |
| rodilnik | kocena |
| dajalnik | kocenu |
| tožilnik | kocen |
| mestnik | pri kocenu |
| orodnik | s kocenom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kocena |
| rodilnik | kocenov |
| dajalnik | kocenoma |
| tožilnik | kocena |
| mestnik | pri kocenih |
| orodnik | s kocenoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | koceni |
| rodilnik | kocenov |
| dajalnik | kocenom |
| tožilnik | kocene |
| mestnik | pri kocenih |
| orodnik | s koceni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kocen | kocena | koceni |
| rodilnik | kocena | kocenov | kocenov |
| dajalnik | kocenu | kocenoma | kocenom |
| tožilnik | kocen | kocena | kocene |
| mestnik | pri kocenu | pri kocenih | pri kocenih |
| orodnik | s kocenom | s kocenoma | s koceni |
| EDNINA |
| imenovalnik | kocén |
| rodilnik | kocéna |
| dajalnik | kocénu |
| tožilnik | kocén |
| mestnik | pri kocénu |
| orodnik | s kocénom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kocéna |
| rodilnik | kocénov |
| dajalnik | kocénoma |
| tožilnik | kocéna |
| mestnik | pri kocénih |
| orodnik | s kocénoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kocéni |
| rodilnik | kocénov |
| dajalnik | kocénom |
| tožilnik | kocéne |
| mestnik | pri kocénih |
| orodnik | s kocéni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kocén | kocéna | kocéni |
| rodilnik | kocéna | kocénov | kocénov |
| dajalnik | kocénu | kocénoma | kocénom |
| tožilnik | kocén | kocéna | kocéne |
| mestnik | pri kocénu | pri kocénih | pri kocénih |
| orodnik | s kocénom | s kocénoma | s kocéni |
| EDNINA |
| imenovalnik | kocẹ̑n |
| rodilnik | kocẹ̑na |
| dajalnik | kocẹ̑nu |
| tožilnik | kocẹ̑n |
| mestnik | pri kocẹ̑nu |
| orodnik | s kocẹ̑nom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | kocẹ̑na |
| rodilnik | kocẹ̑nov |
| dajalnik | kocẹ̑noma |
| tožilnik | kocẹ̑na |
| mestnik | pri kocẹ̑nih |
| orodnik | s kocẹ̑noma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | kocẹ̑ni |
| rodilnik | kocẹ̑nov |
| dajalnik | kocẹ̑nom |
| tožilnik | kocẹ̑ne |
| mestnik | pri kocẹ̑nih |
| orodnik | s kocẹ̑ni |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | kocẹ̑n | kocẹ̑na | kocẹ̑ni |
| rodilnik | kocẹ̑na | kocẹ̑nov | kocẹ̑nov |
| dajalnik | kocẹ̑nu | kocẹ̑noma | kocẹ̑nom |
| tožilnik | kocẹ̑n | kocẹ̑na | kocẹ̑ne |
| mestnik | pri kocẹ̑nu | pri kocẹ̑nih | pri kocẹ̑nih |
| orodnik | s kocẹ̑nom | s kocẹ̑noma | s kocẹ̑ni |
samostalnik moškega spola1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, cvetači, ohrovtuOhrovtovo glavo narežemo na četrtine, kocen izrežemo in zavržemo. 2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobukGobe dobro operemo in jim odrežemo kocene. = hrv., srb. kòcen, sorodno še rus. kóčenь, kočán ‛zeljnata glava z betom’, morda sorodno s ↑čok - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost