ostrígar ostrígarja[ostrígar] samostalnik moškega spola1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Kot substrat za gojenje ostrigarjev, šitak in topolovk uporabljajo žagovino listavcev. Kar nekaj vrst ostrigarjev uspeva tudi v naravi in v zimskem času, če zima le ni prehuda. ► prid. beseda + sam. beseda Naprodaj so gojeni ostrigarji ter beli šampinjoni. Odrasli ostrigarji znajo biti nekoliko trdi, zato pazimo na pravi čas pobiranja. 1.1. ta goba kot hrana, jed► glag. + sam. beseda v tožilniku Ostrigarje očistimo, odstranimo trde bete in klobuke narežemo na četrtine. Solato potresite s pečenimi ostrigarji in parmezanom, ki ste ga nastrgali na večje kose. bukov ostrigar
1. iz biologije ostrigar s sivkastim klobukom, ki raste zlasti jeseni na bukvah; primerjaj lat. Pleurotus ostreatus V zimskem času bukovega ostrigarja ni moč zamenjati z nobeno drugo gobo, poleti in jeseni pa ga zlahka zamenjamo s poletnim ostrigarjem, ki je mehkejši in svetlejši. Daljše zimske odjuge nadvse ugajajo bukovemu ostrigarju. 1.1 ta goba kot hrana, jedPečeno ribo serviramo skupaj s pečenimi bukovimi ostrigarji in slanim krompirjem. Juho iz bukovih ostrigarjev okrasimo s peteršiljem. | EDNINA |
| imenovalnik | ostrigar |
| rodilnik | ostrigarja |
| dajalnik | ostrigarju |
| tožilnik | ostrigarja |
| mestnik | pri ostrigarju |
| orodnik | z ostrigarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ostrigarja |
| rodilnik | ostrigarjev |
| dajalnik | ostrigarjema |
| tožilnik | ostrigarja |
| mestnik | pri ostrigarjih |
| orodnik | z ostrigarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrigarji |
| rodilnik | ostrigarjev |
| dajalnik | ostrigarjem |
| tožilnik | ostrigarje |
| mestnik | pri ostrigarjih |
| orodnik | z ostrigarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrigar | ostrigarja | ostrigarji |
| rodilnik | ostrigarja | ostrigarjev | ostrigarjev |
| dajalnik | ostrigarju | ostrigarjema | ostrigarjem |
| tožilnik | ostrigarja | ostrigarja | ostrigarje |
| mestnik | pri ostrigarju | pri ostrigarjih | pri ostrigarjih |
| orodnik | z ostrigarjem | z ostrigarjema | z ostrigarji |
| EDNINA |
| imenovalnik | ostrígar |
| rodilnik | ostrígarja |
| dajalnik | ostrígarju |
| tožilnik | ostrígarja |
| mestnik | pri ostrígarju |
| orodnik | z ostrígarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ostrígarja |
| rodilnik | ostrígarjev |
| dajalnik | ostrígarjema |
| tožilnik | ostrígarja |
| mestnik | pri ostrígarjih |
| orodnik | z ostrígarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrígarji |
| rodilnik | ostrígarjev |
| dajalnik | ostrígarjem |
| tožilnik | ostrígarje |
| mestnik | pri ostrígarjih |
| orodnik | z ostrígarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrígar | ostrígarja | ostrígarji |
| rodilnik | ostrígarja | ostrígarjev | ostrígarjev |
| dajalnik | ostrígarju | ostrígarjema | ostrígarjem |
| tožilnik | ostrígarja | ostrígarja | ostrígarje |
| mestnik | pri ostrígarju | pri ostrígarjih | pri ostrígarjih |
| orodnik | z ostrígarjem | z ostrígarjema | z ostrígarji |
| EDNINA |
| imenovalnik | ostrȋgar |
| rodilnik | ostrȋgarja |
| dajalnik | ostrȋgarju |
| tožilnik | ostrȋgarja |
| mestnik | pri ostrȋgarju |
| orodnik | z ostrȋgarjem |
| DVOJINA |
| imenovalnik | ostrȋgarja |
| rodilnik | ostrȋgarjev |
| dajalnik | ostrȋgarjema |
| tožilnik | ostrȋgarja |
| mestnik | pri ostrȋgarjih |
| orodnik | z ostrȋgarjema |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrȋgarji |
| rodilnik | ostrȋgarjev |
| dajalnik | ostrȋgarjem |
| tožilnik | ostrȋgarje |
| mestnik | pri ostrȋgarjih |
| orodnik | z ostrȋgarji |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | ostrȋgar | ostrȋgarja | ostrȋgarji |
| rodilnik | ostrȋgarja | ostrȋgarjev | ostrȋgarjev |
| dajalnik | ostrȋgarju | ostrȋgarjema | ostrȋgarjem |
| tožilnik | ostrȋgarja | ostrȋgarja | ostrȋgarje |
| mestnik | pri ostrȋgarju | pri ostrȋgarjih | pri ostrȋgarjih |
| orodnik | z ostrȋgarjem | z ostrȋgarjema | z ostrȋgarji |
ostrígar ostrígarja[ostrígar] samostalnik moškega spola1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus Kot substrat za gojenje ostrigarjev, šitak in topolovk uporabljajo žagovino listavcev.1.1. ta goba kot hrana, jedOstrigarje očistimo, odstranimo trde bete in klobuke narežemo na četrtine. bukov ostrigar
1. iz biologije ostrigar s sivkastim klobukom, ki raste zlasti jeseni na bukvah; primerjaj lat. Pleurotus ostreatus V zimskem času bukovega ostrigarja ni moč zamenjati z nobeno drugo gobo, poleti in jeseni pa ga zlahka zamenjamo s poletnim ostrigarjem, ki je mehkejši in svetlejši.1.1 ta goba kot hrana, jedPečeno ribo serviramo skupaj s pečenimi bukovimi ostrigarji in slanim krompirjem. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost