samostalnik ženskega spola1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus ► prid. beseda + sam. beseda - ● bela miš ● crknjena, mrtva miš ● laboratorijske, poskusne miši ● odrasla miš ● gensko spremenjene miši
Bele miši, bele podgane in druge male glodalce, ki jih imamo kot hišne ljubljenčke, veterinarsko pregledamo. Na dvorišču se je mačka igrala z mrtvo mišjo. Raziskovalci so primerjali dihanje navadnih laboratorijskih miši in genetsko spremenjenih miši med spanjem. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku - ● katere celice miši ● skupina miši ● vrsta miši
Nekatere vrste miši pogosto srečamo na polju. Raziskovalci so iz možganskih celic miši med drugim vzgojili srčno in jetrno tkivo. ► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● klonirati miš ● loviti, ujeti miš ● preganjati miši
Kače jedo miši in voluharje, ježi pa različne žužke. V številnih laboratorijih po svetu so že klonirali miši in druge manjše živali. ► sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku Laboratorijski poskusi z mišmi so pokazali, da alicin preprečuje debelost. ► glag. + z/s + sam. beseda v orodniku Dingi se hranijo z mišmi, podganami, zajci, ob pomanjkanju teh se spravijo tudi na ovce. Kraljevski piton se prehranjuje z mišmi, podganami in ostalimi majhnimi sesalci. ► priredna zveza - ● mačka in miš, miši in podgane, miši in voluharji
Zadnji skupni prednik miši in človeka je verjetno živel pred sto milijoni let. Hiša je bila že zelo stara, saj so povsod tekale miši in podgane, pa tudi znotraj ni bila urejena. V dračju se rade naselijo miši. Raziskave na miših bodo pripomogle k hitrejšemu napredku raziskovalcev, ki si prizadevajo odkriti učinkovito zdravilo za običajni prehlad. 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov► prid. beseda + sam. beseda Leto 1968 je v zgodovini ostalo zapisano kot leto, ko se je rodila računalniška miš. ► priredna zveza Odprtokodni program omogoča uporabo iste tipkovnice in miši za več računalnikov. belonoga miš
1. iz zoologije miš z večjimi očmi in ušesi; primerjaj lat. Apodemus Doktor znanosti je postal z disertacijo Filogenetska in taksonomska vrednost lobanjskih in zobnih parametrov pri belonogih miših. 1.1 miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu življenju, ki živi zlasti v gozdovih in na gozdnih obronkih; primerjaj lat. Apodemus sylvaticus Zlasti v hrastovih gozdovih, ki so nadomestili nekdanje kostanjeve, so se zelo razmnožile belonoge miši. gozdna miš
miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu življenju, ki živi zlasti v gozdovih in na gozdnih obronkih; primerjaj lat. Apodemus sylvaticus Veverica, polh in gozdna miš se hranijo predvsem z rastlinsko hrano, semeni, plodovi, popki, včasih pa pojedo tudi kako žuželko ali jajce. Gozdne miši so pomembne, ker prenašajo semena. hišna miš
iz zoologije miš z rjavkasto dlako, ki živi zlasti v bližini človeških bivališč; primerjaj lat. Mus musculus ► sam. beseda v imenovalniku + glag. V starejših in slabo oskrbovanih shrambah se naseli hišna miš. Odrasla hišna miš skupaj z repom doseže dolžino od 12,5 do 20 centimetrov. Hišna miš v enaindvajsetih dneh skoti do trinajst mišjih mladičev. Inštitut se ukvarja z genetiko hišnih miši. poljska miš
srednje velik glodalec z rjavo dlako po hrbtu in sivo po trebuhu ter z dlakavim repom, ki živi na travnikih, poljih in se prehranjuje zlasti s travami; primerjaj lat. Microtus arvalis ► sam. beseda v imenovalniku + glag. Poljske miši in drugi mali sesalci si zgradijo pod snegom sistem rovov, ki vodijo do njihovih skladišč hrane za hude čase. ► sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Med obdelovanjem zemlje je uničil gnezda kolonije poljskih miši in ogrozil njihova življenja. Za počitek si hermelin izbere brloge poljskih miši, hrčkov in podlasic, njihove prebivalce prežene ali pa jih pokonča. Najpogosteje se klopi prisesajo na gozdne in poljske miši, ki so tudi največji rezervoar borelijskih bakterij in so vsevprek okužene z njimi. pritlikava miš
iz zoologije majhna miš z večjimi očmi in ušesi, ki si pri plezanju pomaga s stopali ter oprijemalnim repom; primerjaj lat. Micromys minutus Pritlikave miši so med najmanjšimi glodalci, saj tehta odrasel samec samo 7 gramov. slepe miši
1. otroška igra, pri kateri en udeleženec z zavezanimi očmi lovi druge► glag. + sam. beseda v tožilniku Ata se je z otroki rad igral slepe miši. Otroci se bodo lahko z vrstniki igrali igre, kot so slepe miši, kdo se boji črnega moža, zemljo krasti, ristanc in podobne. 1.1 v ednini udeleženec te igre, ki z zavezanimi očmi lovi drugeOstali igralci se toliko odmaknejo od slepe miši, da jih ta ne doseže. igra mačke z mišjo - igra mačke in miši
- STRNJENI PRIKAZ: igra mačke z mišjo | igra mačke in miši
izkazovanje, izražanje premoči nad kom; samovoljno, surovo ravnanje s komTo je bila igra mačke z mišjo, saj so bile gostje nedorasle tekmice. Med njima se razvije napeta igra mačke in miši, saj bo na koncu zmagal le eden. igrati se mačke in miši (s kom) - iti se mačke in miši
- STRNJENI PRIKAZ: igrati se/iti se mačke in miši (s kom)
izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, surovo delati, ravnati s komNe bova se več igrala mačke in miši. Povedal vam bom, zakaj sem vas zasledoval. Država, univerza in ministrstvo se igrajo mačke in miši z občino, da bi zbili ceno. Z mojega vidika je bilo to mentalno mučenje. Imel sem občutek, da se grejo mačke in miši. igrati se s kom kot mačka z mišjo - poigravati se s kom kot mačka z mišjo
- PRIMERJAJ ŠE: igra mačke z mišjo
- STRNJENI PRIKAZ: igrati se/poigravati se s kom kot mačka z mišjo
izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, surovo delati, ravnati s komMladeniča pokažeta svoj pravi obraz in se začneta z družino igrati kot mačka z mišjo. Z njim se poigrava kot mačka z mišjo, a ne ve, da ne bo trajalo dolgo. igrati se slepe miši (s kom, s čim) - iti se slepe miši (s kom, s čim)
- STRNJENI PRIKAZ: igrati/iti se slepe miši (s kom, s čim)
govoriti, ravnati neodkrito, zavajajočeBila je strašno razočarana in jezna, ker se mož z njo igra slepe miši. Zakaj ji ne pove, da ima drugo. Poslanci so se dva meseca igrali slepe miši in javnost vlekli za nos. V naši občini se ne bomo šli slepih miši. Za državo bi bilo morda veliko bolje, če bi zavzela jasno avtonomno stališče, kot pa da se iz dneva v dan igra slepe miši. kot siva miš
☞ kot siva miška - kot siva miš
- STRNJENI PRIKAZ: kot siva miška/miš
neopazno, nevpadljivoZakaj bi se kot siva miška vedno skrivali le v ozadju, pozabljeni od vseh? Ob njej se je počutila kot siva miš. moker kot miš
zelo, popolnoma moker, premočen Od skakljanja in nenehnega prehajanja med dežniki sem bila mokra kot miš. Ko je neurje zajelo vse Primorje, so se mokri kot miši zatekli v solinarsko hišico. ni ne tič ne miš - ni ne tič in ne miš
- STRNJENI PRIKAZ: ni ne tič (in) ne miš
izraža, da kdo ali kaj nima izrazitih lastnosti; opisuje, da je kaj nedoločljivo; izraža nejevoljo, nezadovoljstvo s kom ali čimSe pravi, da nisem ne tič ne miš. Ne vem, ali je to kompliment! Ker vreme ni »ne tič ne miš«, me sredi sajenja preseneti rahel dež. Projekt ni ne tič in ne miš. reven kot cerkvena miš
zelo reven, obubožanEni se rodijo in umrejo revni kot cerkvena miš. Kje tičijo vzroki za manjše število smučark? To je posledica dejstva, da so klubi revni kot cerkvene miši. siva miš
☞ siva miška - siva miš
- STRNJENI PRIKAZ: siva miška/miš
neopazna, nevpadljiva, povprečna oseba, stvar, zlasti glede na videz, zunanjostPredstavljam si vas kot dekle, polno različnih interesov in idej, razmišljajočo mlado žensko, ki se ne pusti ukalupiti v povprečje, ki nikoli ne bo sprejela vloge sive miške. Še vedno ostaja oblikovalska siva miš, a zadovoljstvo, ki mu ga izkazujejo lastniki po vsem svetu, je skoraj otipljivo. Je preprosto preveč drugačen, samosvoj, namenjen izbranemu krogu posebnežev, ki bodo z njim zagotovo uresničili svojo željo postati opažen med poplavo sivih miši. tih kot miš
☞ tih kot miška - tih kot miš
- STRNJENI PRIKAZ: tih kot miška/miš
zelo, čisto tih, molčeč; nemoteč; neopazenBila je tiha kot miška, po prstih je hodila po hiši in pridno pospravljala. Nov prenosnik je tih kot miška. Na ekranu ni nikakršnega signala in zvočniki so tihi kot miš. tiho kot miš
☞ tiho kot miška - tiho kot miš
- STRNJENI PRIKAZ: tiho kot miška/miš
zelo, čisto tiho, molče; nemoteče; neopaznoKadar ga vzamem s seboj na vaje, sedi tiho kot miška, samo da bi drugič spet lahko šel z menoj. Bile smo tiho kot miši, a vse nas je žrlo isto vprašanje: »Kaj, če bo tako še dva dni?« Ko mačke ni doma, miši plešejo. - Kadar mačke ni doma, miši plešejo.
- Če mačke ni doma, miši plešejo.
izraža, da se ob odsotnosti avtoritete dogajajo stvari, ki jih ta ne bi dopustilaKaže, da nadzornikov ne vodi interes lastnikov, temveč zaposlenih. Vse v skladu s pregovorom: »Ko mačke ni doma, miši plešejo.« Mačka miško, miš pšeničko.
opisuje situacijo, ko zaradi sprenevedanja ali prelaganja odgovornosti pride do nejasnosti, nepreglednostiTrgovci pravijo, da so krivi dobavitelji, dobavitelji prisegajo, da so krivi kmetje, kmetje trdijo, da so krivci prvi in drugi, kupci pa si lahko zapojejo tisto: mačka miško, miš pšeničko. Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. - Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši.
izraža, da je učinek bolj pomemben od podrobnostiPo kitajskem reku »Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši« ni važno lastništvo, ampak so pomembni učinkovitost upravljanja, konkurenčnost in razvoj. Tresla se je gora, rodila se je miš. - Tresla se je gora, rodila pa miš.
- Tresla se je gora in rodila miš.
- Tresla se je gora in rodila se je miš.
- Tresla se je gora, rodila pa se je miš.
opisuje situacijo, ko kakšno dogajanje obeta veliko, rezultati pa so skromniSlovenija je žrtvovala veliko davkoplačevalskega denarja za projekt, učinek pa je primerljiv z reklom Tresla se je gora, rodila se je miš! | EDNINA |
| imenovalnik | miš |
| rodilnik | miši |
| dajalnik | miši |
| tožilnik | miš |
| mestnik | pri miši |
| orodnik | z mišjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | miši |
| rodilnik | miši |
| dajalnik | mišma tudi mišima |
| tožilnik | miši |
| mestnik | pri miših |
| orodnik | z mišma tudi z mišima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | miši |
| rodilnik | miši |
| dajalnik | mišim |
| tožilnik | miši |
| mestnik | pri miših |
| orodnik | z mišmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | miš | miši | miši |
| rodilnik | miši | miši | miši |
| dajalnik | miši | mišma tudi mišima | mišim |
| tožilnik | miš | miši | miši |
| mestnik | pri miši | pri miših | pri miših |
| orodnik | z mišjo | z mišma tudi z mišima | z mišmi |
| EDNINA |
| imenovalnik | mìš |
| rodilnik | míši |
| dajalnik | míši |
| tožilnik | mìš |
| mestnik | pri míši |
| orodnik | z míšjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | míši |
| rodilnik | míši |
| dajalnik | míšma tudi míšima |
| tožilnik | míši |
| mestnik | pri míših |
| orodnik | z míšma tudi z míšima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | míši |
| rodilnik | míši |
| dajalnik | míšim |
| tožilnik | míši |
| mestnik | pri míših |
| orodnik | z míšmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | mìš | míši | míši |
| rodilnik | míši | míši | míši |
| dajalnik | míši | míšma tudi míšima | míšim |
| tožilnik | mìš | míši | míši |
| mestnik | pri míši | pri míših | pri míših |
| orodnik | z míšjo | z míšma tudi z míšima | z míšmi |
| EDNINA |
| imenovalnik | mȉš |
| rodilnik | míši |
| dajalnik | míši |
| tožilnik | mȉš |
| mestnik | pri míši |
| orodnik | z mȋšjo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | míši |
| rodilnik | míši in mȋši |
| dajalnik | míšma in mȋšma tudi míšima tudi mȋšima |
| tožilnik | míši |
| mestnik | pri míših in pri mȋših |
| orodnik | z míšma in z mȋšma tudi z míšima tudi z mȋšima |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | míši |
| rodilnik | míši in mȋši |
| dajalnik | míšim |
| tožilnik | míši |
| mestnik | pri míših in pri mȋših |
| orodnik | z míšmi in z mȋšmi |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | mȉš | míši | míši |
| rodilnik | míši | míši in mȋši | míši in mȋši |
| dajalnik | míši | míšma in mȋšma tudi míšima tudi mȋšima | míšim |
| tožilnik | mȉš | míši | míši |
| mestnik | pri míši | pri míših in pri mȋših | pri míših in pri mȋših |
| orodnik | z mȋšjo | z míšma in z mȋšma tudi z míšima tudi z mȋšima | z míšmi in z mȋšmi |
samostalnik ženskega spola1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus Bele miši, bele podgane in druge male glodalce, ki jih imamo kot hišne ljubljenčke, veterinarsko pregledamo. 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazovLeto 1968 je v zgodovini ostalo zapisano kot leto, ko se je rodila računalniška miš. belonoga miš
1. iz zoologije miš z večjimi očmi in ušesi; primerjaj lat. Apodemus Doktor znanosti je postal z disertacijo Filogenetska in taksonomska vrednost lobanjskih in zobnih parametrov pri belonogih miših.1.1 miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu življenju, ki živi zlasti v gozdovih in na gozdnih obronkih; primerjaj lat. Apodemus sylvaticus Zlasti v hrastovih gozdovih, ki so nadomestili nekdanje kostanjeve, so se zelo razmnožile belonoge miši. gozdna miš
miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu življenju, ki živi zlasti v gozdovih in na gozdnih obronkih; primerjaj lat. Apodemus sylvaticus Veverica, polh in gozdna miš se hranijo predvsem z rastlinsko hrano, semeni, plodovi, popki, včasih pa pojedo tudi kako žuželko ali jajce. hišna miš
iz zoologije miš z rjavkasto dlako, ki živi zlasti v bližini človeških bivališč; primerjaj lat. Mus musculus V starejših in slabo oskrbovanih shrambah se naseli hišna miš. poljska miš
srednje velik glodalec z rjavo dlako po hrbtu in sivo po trebuhu ter z dlakavim repom, ki živi na travnikih, poljih in se prehranjuje zlasti s travami; primerjaj lat. Microtus arvalis Poljske miši in drugi mali sesalci si zgradijo pod snegom sistem rovov, ki vodijo do njihovih skladišč hrane za hude čase. pritlikava miš
iz zoologije majhna miš z večjimi očmi in ušesi, ki si pri plezanju pomaga s stopali ter oprijemalnim repom; primerjaj lat. Micromys minutus Pritlikave miši so med najmanjšimi glodalci, saj tehta odrasel samec samo 7 gramov. slepe miši
1. otroška igra, pri kateri en udeleženec z zavezanimi očmi lovi drugeAta se je z otroki rad igral slepe miši.1.1 v ednini udeleženec te igre, ki z zavezanimi očmi lovi drugeOstali igralci se toliko odmaknejo od slepe miši, da jih ta ne doseže. igra mačke z mišjo - igra mačke in miši
- STRNJENI PRIKAZ: igra mačke z mišjo | igra mačke in miši
izkazovanje, izražanje premoči nad kom; samovoljno, surovo ravnanje s komTo je bila igra mačke z mišjo, saj so bile gostje nedorasle tekmice. igrati se mačke in miši (s kom) - iti se mačke in miši
- STRNJENI PRIKAZ: igrati se/iti se mačke in miši (s kom)
izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, surovo delati, ravnati s komNe bova se več igrala mačke in miši. Povedal vam bom, zakaj sem vas zasledoval. igrati se s kom kot mačka z mišjo - poigravati se s kom kot mačka z mišjo
- PRIMERJAJ ŠE: igra mačke z mišjo
- STRNJENI PRIKAZ: igrati se/poigravati se s kom kot mačka z mišjo
izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, surovo delati, ravnati s komMladeniča pokažeta svoj pravi obraz in se začneta z družino igrati kot mačka z mišjo. igrati se slepe miši (s kom, s čim) - iti se slepe miši (s kom, s čim)
- STRNJENI PRIKAZ: igrati/iti se slepe miši (s kom, s čim)
govoriti, ravnati neodkrito, zavajajočeBila je strašno razočarana in jezna, ker se mož z njo igra slepe miši. Zakaj ji ne pove, da ima drugo. kot siva miš
☞ kot siva miška - kot siva miš
- STRNJENI PRIKAZ: kot siva miška/miš
neopazno, nevpadljivoZakaj bi se kot siva miška vedno skrivali le v ozadju, pozabljeni od vseh? moker kot miš
zelo, popolnoma moker, premočen Od skakljanja in nenehnega prehajanja med dežniki sem bila mokra kot miš. ni ne tič ne miš - ni ne tič in ne miš
- STRNJENI PRIKAZ: ni ne tič (in) ne miš
izraža, da kdo ali kaj nima izrazitih lastnosti; opisuje, da je kaj nedoločljivo; izraža nejevoljo, nezadovoljstvo s kom ali čimSe pravi, da nisem ne tič ne miš. Ne vem, ali je to kompliment! reven kot cerkvena miš
zelo reven, obubožanEni se rodijo in umrejo revni kot cerkvena miš. siva miš
☞ siva miška - siva miš
- STRNJENI PRIKAZ: siva miška/miš
neopazna, nevpadljiva, povprečna oseba, stvar, zlasti glede na videz, zunanjostPredstavljam si vas kot dekle, polno različnih interesov in idej, razmišljajočo mlado žensko, ki se ne pusti ukalupiti v povprečje, ki nikoli ne bo sprejela vloge sive miške. tih kot miš
☞ tih kot miška - tih kot miš
- STRNJENI PRIKAZ: tih kot miška/miš
zelo, čisto tih, molčeč; nemoteč; neopazenBila je tiha kot miška, po prstih je hodila po hiši in pridno pospravljala. tiho kot miš
☞ tiho kot miška - tiho kot miš
- STRNJENI PRIKAZ: tiho kot miška/miš
zelo, čisto tiho, molče; nemoteče; neopaznoKadar ga vzamem s seboj na vaje, sedi tiho kot miška, samo da bi drugič spet lahko šel z menoj. Ko mačke ni doma, miši plešejo. - Kadar mačke ni doma, miši plešejo.
- Če mačke ni doma, miši plešejo.
izraža, da se ob odsotnosti avtoritete dogajajo stvari, ki jih ta ne bi dopustilaKaže, da nadzornikov ne vodi interes lastnikov, temveč zaposlenih. Vse v skladu s pregovorom: »Ko mačke ni doma, miši plešejo.« Mačka miško, miš pšeničko.
opisuje situacijo, ko zaradi sprenevedanja ali prelaganja odgovornosti pride do nejasnosti, nepreglednostiTrgovci pravijo, da so krivi dobavitelji, dobavitelji prisegajo, da so krivi kmetje, kmetje trdijo, da so krivci prvi in drugi, kupci pa si lahko zapojejo tisto: mačka miško, miš pšeničko. Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. - Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši.
izraža, da je učinek bolj pomemben od podrobnostiPo kitajskem reku »Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši« ni važno lastništvo, ampak so pomembni učinkovitost upravljanja, konkurenčnost in razvoj. Tresla se je gora, rodila se je miš. - Tresla se je gora, rodila pa miš.
- Tresla se je gora in rodila miš.
- Tresla se je gora in rodila se je miš.
- Tresla se je gora, rodila pa se je miš.
opisuje situacijo, ko kakšno dogajanje obeta veliko, rezultati pa so skromniSlovenija je žrtvovala veliko davkoplačevalskega denarja za projekt, učinek pa je primerljiv z reklom Tresla se je gora, rodila se je miš! = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.
Dostopnost