1. izraža, da je govorec presenečen, začudenOpazil je rožo z živo rdečimi cvetovi. »Oho,« je vzkliknil. »To bo nekaj za mojo zbirko!« Oho, se mi samo zdi ali pa si spet malo zrasla? »Oho,« se je začudil nad mojo velikodušnostjo, ki je očitno ni pričakoval.
1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spoznaNa vratih je pozvonilo. »Oho, to bodo pa gotovo maškare!« sem vzkliknil. »Oče je doma,« sem brezbrižno dodala. »Oho, družinska večerja!« je dejal. »Oho, tole je pa resneje, kot sem mislil,« je zažvižgal.
1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudiIz kuhinje se je zaslišal hčerkin glas: »Oho, jogurta tudi ni nobenega.« »Oho, kam pa vi trije?« se je začudil. »Tako majhni in že sami na cesti?«
1. izraža, da je govorec presenečen, začudenOpazil je rožo z živo rdečimi cvetovi. »Oho,« je vzkliknil. »To bo nekaj za mojo zbirko!«
1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spoznaNa vratih je pozvonilo. »Oho, to bodo pa gotovo maškare!« sem vzkliknil.
1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudiIz kuhinje se je zaslišal hčerkin glas: »Oho, jogurta tudi ni nobenega.«
Dostopnost