1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovoriOj, družba, čas je za kratek počitek. Oj, ti ptička, oj, ti ptička, kdo je tebe peti učil? Oj, ljubica ti, zakaj imaš solzne oči?
1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca»Oj,« me je pozdravil. »Oj,« sem mu odgovorila. »Oj,« je brata pozdravila Irena. Poklicala sem jo: »Oj, Mateja! Kako si? Imaš kaj časa?«
2. izraža, da je govorec vznemirjen»Oj, kako je bilo to veselo,« ji stopijo solze v oči. Oj, če bi me videla moja vnukinja. Bi rekla, da sem nora. Krčimo deževni gozd. Oj, »svetovna pljuča!« ki podarjajo kisik.
3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenostiOj Triglav, moj dom, kako si krasan! Živijo, oj živijo, oj živijo na svet! Oj le naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kej.
4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudaritiNe sanjaj predrzno, glej življenje takšno, kakršno je, da te pozneje ne zalijejo grenke, oj grenke solze. A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan.
1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, pozove, ogovoriOj, družba, čas je za kratek počitek.
1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, na začetku telefonskega pogovora pozdravi znanca»Oj,« me je pozdravil. »Oj,« sem mu odgovorila.
2. izraža, da je govorec vznemirjen»Oj, kako je bilo to veselo,« ji stopijo solze v oči.
3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenostiOj Triglav, moj dom, kako si krasan!
4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi posebej poudaritiNe sanjaj predrzno, glej življenje takšno, kakršno je, da te pozneje ne zalijejo grenke, oj grenke solze.
Dostopnost