samostalnik ženskega spolaženska ruta iz belega blaga, navadno z vezenino, čipkasto obrobo► prid. beseda + sam. beseda Starejša ženska je imela na glavi belo pečo. Spominjala se je, kako si je oče nataknil materino pečo, da bi razveselil otroke. Iščem veziljo, ki bi mi izvezla pečo za narodno nošo. | EDNINA |
| imenovalnik | peča |
| rodilnik | peče |
| dajalnik | peči |
| tožilnik | pečo |
| mestnik | pri peči |
| orodnik | s pečo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | peči |
| rodilnik | peč |
| dajalnik | pečama |
| tožilnik | peči |
| mestnik | pri pečah |
| orodnik | s pečama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | peče |
| rodilnik | peč |
| dajalnik | pečam |
| tožilnik | peče |
| mestnik | pri pečah |
| orodnik | s pečami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | peča | peči | peče |
| rodilnik | peče | peč | peč |
| dajalnik | peči | pečama | pečam |
| tožilnik | pečo | peči | peče |
| mestnik | pri peči | pri pečah | pri pečah |
| orodnik | s pečo | s pečama | s pečami |
| EDNINA |
| imenovalnik | péča |
| rodilnik | péče |
| dajalnik | péči |
| tožilnik | péčo |
| mestnik | pri péči |
| orodnik | s péčo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | péči |
| rodilnik | péč |
| dajalnik | péčama |
| tožilnik | péči |
| mestnik | pri péčah |
| orodnik | s péčama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | péče |
| rodilnik | péč |
| dajalnik | péčam |
| tožilnik | péče |
| mestnik | pri péčah |
| orodnik | s péčami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | péča | péči | péče |
| rodilnik | péče | péč | péč |
| dajalnik | péči | péčama | péčam |
| tožilnik | péčo | péči | péče |
| mestnik | pri péči | pri péčah | pri péčah |
| orodnik | s péčo | s péčama | s péčami |
| EDNINA |
| imenovalnik | pẹ́ča |
| rodilnik | pẹ́če |
| dajalnik | pẹ́či |
| tožilnik | pẹ́čo |
| mestnik | pri pẹ́či |
| orodnik | s pẹ̑čo |
| DVOJINA |
| imenovalnik | pẹ́či |
| rodilnik | pẹ̑č |
| dajalnik | pẹ́čama |
| tožilnik | pẹ́či |
| mestnik | pri pẹ́čah |
| orodnik | s pẹ́čama |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | pẹ́če |
| rodilnik | pẹ̑č |
| dajalnik | pẹ́čam |
| tožilnik | pẹ́če |
| mestnik | pri pẹ́čah |
| orodnik | s pẹ́čami |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | pẹ́ča | pẹ́či | pẹ́če |
| rodilnik | pẹ́če | pẹ̑č | pẹ̑č |
| dajalnik | pẹ́či | pẹ́čama | pẹ́čam |
| tožilnik | pẹ́čo | pẹ́či | pẹ́če |
| mestnik | pri pẹ́či | pri pẹ́čah | pri pẹ́čah |
| orodnik | s pẹ̑čo | s pẹ́čama | s pẹ́čami |
samostalnik ženskega spolaženska ruta iz belega blaga, navadno z vezenino, čipkasto obroboStarejša ženska je imela na glavi belo pečo. prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. pettia ‛kos blaga, krpa, povoj’ in morda ‛ruta’ (kelt. izvora) - več ... eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost