1. ločilo na koncu vzklične povedi, ki označuje zlasti opozorilo, zapoved, prošnjo
znak: !► priredna zveza Poved se v pisavi začne z veliko začetnico, konča pa s končnim ločilom – piko, klicajem ali vprašajem. Rastočo intonacijo zaznamujemo z vprašajem, vzklično intonacijo pa s klicajem. Zaradi pogoste uporabe klicajev kot končnega ločila tema vznemirjenja zbledi in izgubi prvotni namen.
znak: !
- ● klicaj in vprašaj
2. ekspresivno kar na kaj opozarja, kaj zapovedujeRazstava v Nuku je klicaj, ki naj spomni javnost, da se kakšna petina denarja, ki ga knjižnica dobi, porabi za varovanje fonda pred izginotjem. Ikona predstavlja neosebno, neangažirano slikarstvo, zato vsaka dodana avtorska poteza deluje kot klicaj, kot slikarski komentar.
usmeriti posebno pozornost na kaj, poudariti kajDeveti november je šolski primer učinkovitosti množičnih medijev, ki pa seveda ne bi mogli narediti nič, če ne bi bila taka volja ljudi. Mediji so k padcu Berlinskega zidu postavili klicaj. Prvi meseci vožnje kažejo, da je jopič trpežen, preprosto pralen in učinkovit v slabšem vremenu. K zadnji besedi bomo klicaj postavili jeseni. Udobnosti dajemo pri oblačilih za dom vse preveč prednosti. Postojte pred ogledalom v vrečastih trenirkah ali brezobličnih haljah, pa vam bo hitro jasno, kje želim postaviti klicaj.
EDNINA | |
imenovalnik | klicaj |
rodilnik | klicaja |
dajalnik | klicaju |
tožilnik | klicaj |
mestnik | pri klicaju |
orodnik | s klicajem |
DVOJINA | |
imenovalnik | klicaja |
rodilnik | klicajev |
dajalnik | klicajema |
tožilnik | klicaja |
mestnik | pri klicajih |
orodnik | s klicajema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | klicaji |
rodilnik | klicajev |
dajalnik | klicajem |
tožilnik | klicaje |
mestnik | pri klicajih |
orodnik | s klicaji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | klicaj | klicaja | klicaji |
rodilnik | klicaja | klicajev | klicajev |
dajalnik | klicaju | klicajema | klicajem |
tožilnik | klicaj | klicaja | klicaje |
mestnik | pri klicaju | pri klicajih | pri klicajih |
orodnik | s klicajem | s klicajema | s klicaji |
EDNINA | |
imenovalnik | klicáj |
rodilnik | klicája |
dajalnik | klicáju |
tožilnik | klicáj |
mestnik | pri klicáju |
orodnik | s klicájem |
DVOJINA | |
imenovalnik | klicája |
rodilnik | klicájev |
dajalnik | klicájema |
tožilnik | klicája |
mestnik | pri klicájih |
orodnik | s klicájema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | klicáji |
rodilnik | klicájev |
dajalnik | klicájem |
tožilnik | klicáje |
mestnik | pri klicájih |
orodnik | s klicáji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | klicáj | klicája | klicáji |
rodilnik | klicája | klicájev | klicájev |
dajalnik | klicáju | klicájema | klicájem |
tožilnik | klicáj | klicája | klicáje |
mestnik | pri klicáju | pri klicájih | pri klicájih |
orodnik | s klicájem | s klicájema | s klicáji |
EDNINA | |
imenovalnik | klicȃj |
rodilnik | klicȃja |
dajalnik | klicȃju |
tožilnik | klicȃj |
mestnik | pri klicȃju |
orodnik | s klicȃjem |
DVOJINA | |
imenovalnik | klicȃja |
rodilnik | klicȃjev |
dajalnik | klicȃjema |
tožilnik | klicȃja |
mestnik | pri klicȃjih |
orodnik | s klicȃjema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | klicȃji |
rodilnik | klicȃjev |
dajalnik | klicȃjem |
tožilnik | klicȃje |
mestnik | pri klicȃjih |
orodnik | s klicȃji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | klicȃj | klicȃja | klicȃji |
rodilnik | klicȃja | klicȃjev | klicȃjev |
dajalnik | klicȃju | klicȃjema | klicȃjem |
tožilnik | klicȃj | klicȃja | klicȃje |
mestnik | pri klicȃju | pri klicȃjih | pri klicȃjih |
orodnik | s klicȃjem | s klicȃjema | s klicȃji |
1. ločilo na koncu vzklične povedi, ki označuje zlasti opozorilo, zapoved, prošnjo
znak: !Poved se v pisavi začne z veliko začetnico, konča pa s končnim ločilom – piko, klicajem ali vprašajem.
znak: !
2. ekspresivno kar na kaj opozarja, kaj zapovedujeRazstava v Nuku je klicaj, ki naj spomni javnost, da se kakšna petina denarja, ki ga knjižnica dobi, porabi za varovanje fonda pred izginotjem.
usmeriti posebno pozornost na kaj, poudariti kaj