izmamíti in izmámiti -im dov.
komu kaj/od koga kaj, ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem doseči, da kdo komu kaj da, odstopi ali sicer ustreže ne glede na svoje hotenje
izmamiti komu skrivnost Očetu je izmamil ves denar.
izmamiti komu skrivnost Očetu je izmamil ves denar.