izpríjenost -i ž
stanje, pri katerem kdo nima več naravnih, prvotnih pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu ![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=209&Name=pojmovnik.png)
Izprijenost je prevladala vsepovsod.
![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=209&Name=pojmovnik.png)
Izprijenost je prevladala vsepovsod.
SINONIMI
GLEJ ŠE SINONIM: