védomec -mca m
nardp., po ljudskem verovanju človek, ki mu je usojeno, da med spanjem zapušča telo in postane zli duh; duša pred krstom umrlega otroka, ki se prikazuje kot lučka ![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=209&Name=pojmovnik.png)
Duši ga vedomec. Lučka, ki se mu je pokazala, je bila vedomec. nar. vedanec
![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=209&Name=pojmovnik.png)
Duši ga vedomec. Lučka, ki se mu je pokazala, je bila vedomec.
SINONIMI