godrnjáti -ám

nedovršni glagol

glagol govorjenja

čustvenostno

obvezna vezljivost1. kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje

družljivostkot kdo/kaj
brez/okoli/mimo koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
Fant kar naprej godrnja in se pritožuje /kot kakšen nezadovoljen starček/.
Ves čas /sam zase/ godrnja.
preneseno Burja /zelo glasno/ godrnja in tuli okoli hiš.

PRIMERJAJ: slengovskoblúziti, čvekáti, govoríčiti, govoríti, tárnati, tožíti/tóžiti

obvezna vezljivost2. kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem

neobvezna vezljivostkomu/čemu

družljivostkot kdo/kaj
brez/okoli/mimo koga/česa
navkljub/kljub/proti komu/čemu
na/v/čez/skozi koga/kaj
ob/pri/ob/na/po/v čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj

Začel je nekaj mencati in godrnjati.
O nečem nerazumljivem (jim) je godrnjal /kot medved/.

PRIMERJAJ: slengovskoblúziti, čvekáti, govoríčiti, govoríti, šíriti, tárnati, tožíti/tóžiti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 11. 2024.