govoríčiti -im
nedovršni glagol
glagol govorjenjaobvezna vezljivost1. čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
družljivostkot kdo/kaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
Nekatere ženske rade govoričijo.
Govoričili so /brez konca in kraja/.
Govoričili so /brez konca in kraja/.
obvezna vezljivost2. čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
neobvezna vezljivostkomu/čemu
družljivostkot kdo/kaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
kot kakšen/kateri/kolikšen
brez/zaradi koga/česa
kljub komu/čemu
za/na koga/kaj
v/pri/ob/po/na kom/čem
s/med/pod/nad/pred kom/čim
kako/koliko/zakaj
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.
Ljudje so govoričili, da je oderuh.
Ljudje so govoričili, da je oderuh.
Dostopnost