izživéti -ím
dovršni glagol
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolobvezna vezljivost v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj resnično
družljivostna/v kaj
po/ob/pri kom/čem
s/med/pod/nad kom/čim
kako
po/ob/pri kom/čem
s/med/pod/nad kom/čim
kako
Izživeli so vse svoje ideje, načrte in zamisli.
Svoje načelo je izživela tudi /v praksi/.
neobčevalno knjižno Svoje delo je izživel.
/V dolgih monologih/ je igralec izživel svoj dar.
Svoje načelo je izživela tudi /v praksi/.
neobčevalno knjižno Svoje delo je izživel.
/V dolgih monologih/ je igralec izživel svoj dar.
PRIMERJAJ: izdáti, izpolníti, izvêsti, izvršíti, izživéti, napísati/napisáti, uresníčiti, ustváriti, uveljáviti
Dostopnost