múčiti -im
nedovršni glagol
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolnavadno čustvenostno
obvezna vezljivost v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
neobvezna vezljivostv/na/pri/po/ob čem
pod/nad/med/pred čim
kje
kdaj
pod/nad/med/pred čim
kje
kdaj
s čim
družljivostzaradi/brez koga/česa
v/na/skozi/čez kaj
po kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
v/na/skozi/čez kaj
po kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).
(V živalskih vrtovih) /še najbolj/ mučijo živali /v pretesnih kletkah/.
(Pri najnujnejših opravilih) ga je mučila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
/Tudi z napačnim okopavanjem po nepotrebnem/ mučimo rastline (pri njihovi rasti).
(V starih zgradbah) invalide /predvsem zaradi težje prehodnosti/ mučijo stebri in visoke pregrade.
(Pri pisanju) ga /praktično/ vse /na svoj način/ muči.
(Pri vsem tem početju) ga muči huda negotovost.
v oslabljenem pomenu (Pri trenutnem delu) ga mučijo veliki dvomi v kakršen koli uspeh.
(Cele dneve) ga muči žeja.
(V živalskih vrtovih) /še najbolj/ mučijo živali /v pretesnih kletkah/.
(Pri najnujnejših opravilih) ga je mučila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
/Tudi z napačnim okopavanjem po nepotrebnem/ mučimo rastline (pri njihovi rasti).
(V starih zgradbah) invalide /predvsem zaradi težje prehodnosti/ mučijo stebri in visoke pregrade.
(Pri pisanju) ga /praktično/ vse /na svoj način/ muči.
(Pri vsem tem početju) ga muči huda negotovost.
v oslabljenem pomenu (Pri trenutnem delu) ga mučijo veliki dvomi v kakršen koli uspeh.
(Cele dneve) ga muči žeja.
Dostopnost