umoríti -ím
dovršni glagol
glagol splošne spremembe/spremembe lastnostiobvezna vezljivost1. kdo/kaj smrtno pokončati koga/kaj
neobvezna vezljivosts kom/čim
družljivosts čim
kako
kako
Napadalec je potnika /nasilno/ umoril (z nožem).
Enega so umorili /s pestmi/ drugega /s plinom/.
Enega so umorili /s pestmi/ drugega /s plinom/.
obvezna vezljivost2. čustvenostno kdo/kaj narediti koga/kaj telesno in duševno nemočn-o/-ega
neobvezna vezljivostkomu/čemu
v kom/čem
v kom/čem
družljivostna/po čem
s čim
kako
s čim
kako
Preganjanje ga je /čisto/ umorilo.
Vročina ga je /hitro/ umorila.
/S pregovarjanjem/ ga /popolnoma/ umori.
Ta človek (mu) je umoril veselje do dela.
(V njem) so umorili vest in sploh občutek krivde.
Vročina ga je /hitro/ umorila.
/S pregovarjanjem/ ga /popolnoma/ umori.
Ta človek (mu) je umoril veselje do dela.
(V njem) so umorili vest in sploh občutek krivde.
Dostopnost