vónjati -am
nedovršni glagol
glagol razumevanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
družljivostkot kdo/kaj
zaradi/od česa
po kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
zaradi/od česa
po kom/čem
s čim
kako/koliko/zakaj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
Kuhinja vonja /po dimu/.
Ta pa še /kar preveč po mleku/ vonja.
To cvetje /močno in prijetno/ vonja.
brezosebno Kar dolgo je še v sobi /neprijetno/ vonjalo.
Kuhinja vonja /po dimu/.
Ta pa še /kar preveč po mleku/ vonja.
To cvetje /močno in prijetno/ vonja.
brezosebno Kar dolgo je še v sobi /neprijetno/ vonjalo.
obvezna vezljivost2. kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
neobvezna vezljivostokoli/okrog koga/česa
v/na/pri/ob kom/čem
s/z/med/nad/pod/za kom/čim
kod/kje
v/na/pri/ob kom/čem
s/z/med/nad/pod/za kom/čim
kod/kje
družljivostzaradi koga/česa
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/ob/na/pri kom/čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj
kljub komu/čemu
na/v kaj
po/ob/na/pri kom/čem
s kom/čim
kako/koliko/zakaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
Srna (po zraku) /občutljivo/ vonja napadalca.
/Nezmotljivo oz. nenavadno dobro/ je vonjal vse temeljne substance.
/Kljub nahodu dobro/ predvsem (pri živilih in v bivalnih prostorih) vonja smrad.
Srna (po zraku) /občutljivo/ vonja napadalca.
/Nezmotljivo oz. nenavadno dobro/ je vonjal vse temeljne substance.
/Kljub nahodu dobro/ predvsem (pri živilih in v bivalnih prostorih) vonja smrad.
Dostopnost