nedovršni glagol
glagol ravnanjaobvezna vezljivost1. kdo/kaj povzročati močne zveneče glasove pri udarjanju kemblja
družljivostna kaj
s čim
kako
s čim
kako
Zvon /dolgo, enolično, glasno, otožno/ zvoni.
Zvonijo /na veliki zvon/.
Cerkovnik zvoni /z malim zvonom/.
Zvonijo /na veliki zvon/.
Cerkovnik zvoni /z malim zvonom/.
obvezna vezljivost1.1. dajati močne zveneče glasove
neobvezna vezljivostna/v/po čem
kje/kdaj
kje/kdaj
(V zvoniku) zvoni.
(V moji glavi) zvoni.
Zvoni (po vsej dolini).
(Pozno v ponedeljek) je zvonilo.
(V moji glavi) zvoni.
Zvoni (po vsej dolini).
(Pozno v ponedeljek) je zvonilo.
obvezna vezljivost2. kaj dajati zveneče, brneče glasove kot signal
neobvezna vezljivostna/v/po čem
kje/kdaj
kje/kdaj
družljivostna kaj
s čim
kako
s čim
kako
Budilka /neprestano/ zvoni.
Tramvaj zvoni (po cesti).
Telefon je /pogosto/ zvonil /s predirljivim zvokom/.
Tramvaj zvoni (po cesti).
Telefon je /pogosto/ zvonil /s predirljivim zvokom/.
obvezna vezljivost3. kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
družljivostna kaj
s čim
kako/koliko
s čim
kako/koliko
Zvonili so h kosilu.
brezosebno Zvonilo je mrliču.
Zvonilo je k pogrebu.
Zvonilo je začetek šolske ure.
Zvonilo je poldne in sedem zvečer.
brezosebno Zvonilo je mrliču.
Zvonilo je k pogrebu.
Zvonilo je začetek šolske ure.
Zvonilo je poldne in sedem zvečer.
obvezna vezljivost4. kdo/kaj dajati zvonjenju podoben glas
neobvezna vezljivostpo čem
s čim
s čim
družljivostzaradi/brez/iz/od koga/česa
na kaj
kako/zakaj
na kaj
kako/zakaj
/Iz protesta/ so zvonili (z žlicami in ključi).
Žlice so zvonile (po skledi).
Pri hoji je zvonil (s podkovanimi škornji).
Žlice so zvonile (po skledi).
Pri hoji je zvonil (s podkovanimi škornji).
obvezna vezljivost5. iz lovstva kaj oglašati se z močnimi zvene čim i glasovi kot signal
Pes zvoni.
obvezna vezljivost6. iz religije kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvoni(jo) avemarijo.
Zvoni k maši.
Zvoni k maši.