Zadetki iskanja
Frazemi s sestavino á
če si rékel á, rêci šè b nevtr.; pren., tudi sed. in prih.
naučíti se od á do ž [čésa, o čem], gl. od a do ž.
od á do ž ekspr.; pren., prisl.
če si rékel á, rêci šè b nevtr.; pren., tudi sed. in prih.
| Pomen | ||
| nadaljuj, povej vse | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Odvrnil je: »Nimam izbirati. Rekel sem a in rekel bom še b.« (Vl. Bartol, Alamut, 1938, 209) | |
| Seveda, bojijo se začeti, kajti, kdor reče A, mora reči potem tudi B. (Naša žena 1962, 314) | ||
| Torej je treba ta dober namen uporabiti tako, da se zakon, ker tako ali tako ste zakon, tisti, ki ste ga pripravili, nekako prilagodili v svoji izvedbeni določbi. Zakaj ne bi, če ste rekli a, rekli še b? (Državni zbor RS: 36. izredna seja 9. 12. 2003, NB) | ||
| In trditev, da bi bilo bolje, da se državni sekretarji imenujejo za ministre, je logična. Izreče jo lahko samo nekdo, ki si želi, da potem, ko je rekel A, ne bi bilo treba reči še B in za B še C, kajti ko dobiš novega ministra, morajo državni sekretarji ponuditi odstop. (Državni zbor RS: 43. izredna seja 19. 4. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem če si rekel a, reci še b, ki se uporablja tudi v sed. in prih., temelji na predstavi o zaporednosti črk v abecedi, ki jo tu ponazarjata črki a in b. V pregovorni obliki se frazem glasi Kdor reče A, mora reči tudi B, nem. Wer A sagt, muß auch B sagen. Na enaki predstavi temelji npr. nikalno češ. neříci [ani] a, tudi á ani b (bé) in neříci [ani] b, tudi bé [ani] c (cé) v pomenu ‘ne reči niti besede; zamolčati’ ter ani muk ‘niti mu’. Češkim ustrezna slovenska frazema sta ne reči ne bev ne mev, niti mu ne reči. | ||
naučíti se od á do ž [čésa, o čem], gl. od a do ž.
od á do ž ekspr.; pren., prisl.
| Pomen | ||
| 1. od začetka do konca | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Te dni sem jo malo polistal, pri priči odložil Janeza Svetokriškega, ki sem se ga sicer odločil sistematično prebrati od a do ž, in sem že, kadar se le da, s Clanchyjem v srednjem veku. (Delo, 22. jan. 2000, NB) | |
| Pravzaprav niti ne zna pripovedovati od A do Ž. Tudi njene časopisne kolumne, ki jih še zmeraj pošilja vsake tri tedne, so še zmeraj bolj impresionistične kot argumentirane. (Delo, 15. sep. 1999, NB) | ||
| Priročnik Seks od A do Ž bo zagotovo tudi odlična pomoč staršem, skrbnikom, učiteljem in vzgojiteljem pri spolni vzgoji otrok in mladine. (Viva, avgust 2006, NB) | ||
| 2. vse, v celoti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če je na radiu na primer kakšna oddaja o Srednji Evropi ali na primer zadnjič o Trstu, se obrnejo name, ki sicer nisem nobena specialistka. O Trstu sem se morala tako rekoč vse naučiti od A do Ž. (Delo, 3. jun. 2000, NB) | |
| Strinjajo se tudi s tem, da je treba v državi prevetriti finance, od a do ž, vključno z merili, ki veljajo za funkcionarje. Zelo težko pa bomo podprli nekatere hude varčevalne ukrepe, saj znamo misliti. (Delo, 9. dec. 2000, NB) | ||
| Če je tudi to mogoče opisati kot tretjo pot, ali nima potem prav Ralph Dahrendorf, prvi in edini tujec, ki je prišel na čelo slovite londonske ekonomske šole, ko pravi, da je v tej modni politični formuli vse od a do ž, razen zavzemanja za osebne, individualne svoboščine. (Delo, 10. jun. 2000, NB) | ||
| Poleg hipermarketa je v centru zanimivo razporejenih okoli osrednje »hrbtenice« s fontano še 19 specializiranih lokalov, v katerih bo naprodaj vse »od a do ž«. (Delo 11. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem od a do ž je nastal iz besedne zveze od a do ž, kar pomeni ‘od prve do zadnje črke v abecedi’, preneseno ‘od začetka do konca; vse, v celoti’. Glagolske sestavine frazemov, kot naučiti se, prebrati, poznati, pripovedovati, biti, znati glede na svoj pomen določajo, na kaj se nanaša jedrna sestavina od a do ž. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | from A to Z |
| češ. | od á do zet | |
| od až do zet | ||
| fr. | depuis a jusqu’ à z | |
| de A à Z | ||
| de pater à amen | ||
| hr., srb. | od a do ž (z) | |
| nem. | von A bis Z | |
| rus. | ot a do zet | |
| ot a do ja | ||
| ot al’fi do omegi | ||
Dostopnost